Državljan, ne boj se!

Vprašanje, ki se zastavlja v zvezi z novo vlado, namreč sploh ni program pa dogovori ali volitve; ključno vprašanje za vsakega državljana je, ali bo v neposredni prihodnosti živel v sovraštvu, strahu in nasilju ali v običajnem političnem dogajanju, ki ne obljublja niti sistemskega niti hitrega izboljšanja, v najboljšem primeru le majhne korake. Vprašanje je tudi, koliko državljanov je že pripravljenih živeti v sovraštvu, strahu in nasilju ter koliko jih v takšnem stanju vidi možnost izpolnitve nekaterih svojih želja in upov. Tako kot že v nedavni, temeljito dokumentirani in preučeni preteklosti bi lahko to bila tudi večina. In tisto, kar se dogaja okoli nas, potrjuje, da ta lekcija do danes, eno generacijo kasneje, še sploh ni obvladana.
Ključna sprememba v naši družbi je bila sprožena pred nekaj več kot tremi leti, ko je SDS vzpostavila svoje medije - Nova24TV ter spletni portal in časopis Demokracija, ki enako vsebino objavlja tudi v tiskani obliki, in to s pomočjo madžarskega denarja in v skladu z ideološkim modelom Orbanove stranke. Od izhodiščne laži o "resnici", ki jo prodaja ta medijski center, preko sistema laži, prevar, žalitev, ovadb, podtikanj, manipuliranj, neskončnega ponavljanja pa vse do popolnega modela goebbelsovskega javnega govora, vse vodi k normalizaciji preventivnega maščevanja in nujnosti kaznovanja določenih skupin - ko enkrat oni ("naši") pridejo na oblast. V svojem času je goebbelsovska propaganda jasno opredelila osnovne cilje: pripraviti večino, dovolj zastrašeno, da brez razmišljanja in brez odgovornosti izživlja svoje frustracije na drugih, s katerimi morda nima nobene zveze, ter pasivno opazuje trpinčenje in ubijanje tistih, do katerih nima več nobenih človeških občutkov. Prenos frustracij na druge se izvaja v imenu večine, ki so jo predtem obnoreli s propagando, in je tako očiten, da ob njem človeku še danes postane slabo. Kako se lahko potem vse to ponovi? Razlogi tičijo v pomanjkanju humanistične izobrazbe, ki se kaže kot kolektivna pozaba in tudi kot nazadovanje političnega komuniciranja in javnega govora. Ob nedavni obuditvi spomina na holokavst je bil komentar Nove24TV o tem dogodku na ravni osnovnošolske domače naloge. Seveda niti besede o tem, kako se je vse skupaj začelo - z verbalnimi napadi, poniževanjem in lažmi o Judih v nemških časopisih in na radiu pa s spremljajočimi ustreznicami v drugih državah in v mnogih drugih jezikih. V EU se danes za tak pristop odločajo v državah, kjer so zaznavne rasistične in nehumane tendence, ponekod tudi v strukturah oblasti, toda večinoma se morajo pripadniki nacifašističnih skupin in strank sprijazniti s tem, da ne morejo računati z večjim javnim vplivom oziroma s konkurenčnostjo z objektivno in profesionalno usmerjenimi mediji. Preprosto povedano, tak propagandni pristop škodi politični verodostojnosti stranke, jo pušča na periferiji in jo lahko tudi formalno ogrozi, kot se to že dogaja z Orbanovo stranko v Evropskem parlamentu in seveda z njeno zvesto zagovornico SDS. Marini Le Pen ne pomaga več niti ruski denar, medtem ko Salvinija za zdaj zadržuje najbolj učinkovita možna ovira - odpor državljanov. Si res želimo še večji priliv tujega denarja za dosego političnih ciljev in potem ljudski odpor?