Ksenija Vidmar Horvat: “Tudi ko gre za socialno-ekonomsko emancipirane skupine žensk, je covid bistveno bolj prizadel ženske kot moške.”
Dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica na Univerzi v Ljubljani, o vlogi in pomenu ženske in matere, o revizijah spola ter o ženskah glede na potrebe nacionalnega kolektiva. "Reaktivirala se je moderna družbena predstava, da se v kriznih trenutkih, ko gre za varovanje družine in doma, najprej angažira ženska. Tako imenovana "spolna pogodba", ki jo je na Zahodu iznašlo 19. stoletje in po kateri je skrbstveno delo del ženske narave in njene družbene poklicanosti, se je v poznem 20. stoletju navidezno preoblikovala. Ženske belke srednjega razreda, o katerih je prvenstveno govorila pogodba, so se začele množično zaposlovati in iskati biografske poti samouresničevanja onkraj zidov doma in gospodinjskega dela. Nekaj časa je veljalo, da smo vstopili v tako imenovano postfeministično dobo, ko se ženskam za svoje pravice ni več treba boriti: so emancipirane, ekonomsko samostojne, družina in materinstvo pa sta stvar osebne izbire. Pandemija je razkrila, da je ta popolna osvoboditev mit," razmišlja Vidmar Horvatova.