(DOSJE) Dvojni udarec za alergike: sezonske alergije močnejše in dolgotrajnejše. Čaka nas pelodni armagedon

Podnebne spremembe s povišanjem temperatur, višjimi ravnmi CO2 in spremembami padavin močno poslabšajo sezonske alergije. Te spremembe ustvarjajo "dvojni udarec" za alergike: rastline proizvajajo bistveno večje količine cvetnega prahu, sezona cvetnega prahu pa se začne prej in traja dlje. Specialisti alergologi opozarjajo, da je primerov hudih alergij več in so bolj akutni, zaradi povišanih količin cvetnega prahu alergenih rastlin pa se lahko alergijske reakcije pojavijo tudi pri odraslih, ki z alergijami doslej niso imeli težav. Peloda je v zraku več in se pojavlja dlje časa, nevarne so kombinacije z onesnaževali v zraku. 

V znanstveni reviji Lancet so sezonske alergije uvrstili med največje dejavnike tveganja za človekovo zdravje v povezavi s podnebnimi spremembami. Poleg vektorskih bolezni, torej tistih, ki se širijo s prenašalci v kraje, kjer jih včasih ni bilo, ter vročine in vročinskih valov. Na alergeni cvetni prah bistveno vplivajo vremenske razmere, podnebne spremembe pa vodijo do sistematičnih premikov v sezonah cvetenja večine rastlin, torej začetek, konec in trajanje sezone. Te spremembe vplivajo na resnost alergijskih bolezni, kot sta alergijski rinitis in bronhialna astma, za katere se ocenjuje, da so razširjene pri vsaj 40 odstotkih evropskega prebivalstva. Ocene kažejo, da se je obdobje cvetenja rastlin podaljšalo za okoli en mesec, kar podaljšuje dobo alergij, prav tako se je povečala količina peloda v zraku. 

Meritve pod mikroskopom

V Sloveniji stanje spremlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). "Skupaj smo tudi v programu AutoPollen, ki je namenjen razvoju in poenotenju avtomatskega sprotnega spremljanja obremenjenosti zraka s cvetnim prahom," pojasnjuje Tanja Cegnar, ki se že vrsto let ukvarja s tovrstnimi raziskavami pri ARSO. V Sloveniji še ni avtomatskega spremljanja koncentracij in vrst cvetnega prahu v zraku. "Še vedno uporabljamo klasičen način, ki je za zdaj še vedno bolj natančen in zanesljiv, ima pa to težavo, da je treba vzorce mikroskopsko analizirati, kar je zahtevno in zamudno delo. Tako lahko stanje spremljamo z zamikom," še pojasni Tanja Cegnar, a obenem dodaja, da tudi sicer med avtomatskimi merilniki, ki so na trgu, še ni standardiziranega, ta proces še namreč teče tudi v evropskem merilu. V Sloveniji NLZOH tako sedaj upravlja štiri merilna mesta (Lendava, Maribor, Ljubljana, Izola), ljubljansko merilno mesto je na stavbi ARSO v Ljubljani.

Na količine cvetnega prahu v zraku vpliva več dejavnikov, veter lahko denimo prenaša cvetni prah na velike razdalje, dokumentirani so primeri prenosa tudi več kot 100 kilometrov daleč, pojavnost rastlin pa je odvisna od podnebja, tako na primer v Primorju uspeva oljka, ki je drugod po Sloveniji ni. "Podnebne in vremenske razmere vplivajo na začetek sezone pojavljanja posamezne vrste cvetnega prahu, včasih ohladitev in obilnejše padavine tudi prekinejo ali predčasno končajo sezono pojavljanja posamezne vrste cvetnega prahu. A dež ne prinese vedno olajšanja tudi za alergike. "Predvsem spomladanske in poletne padavine v obliki kratkotrajnih ploh ali neviht lahko prispevajo k prehodni okrepitvi težav. Omenjene oblike padavin sperejo ves cvetni prah iz ozračja, a lahko povzročijo tudi razpad zrn cvetnega prahu in s tem sprostijo več alergenih delcev v zrak. Sicer pa velja, da dolgotrajnejši dež spere cvetni prah iz zraka," pravi Tanja Cegnar. 

Segrevanje je glavno gonilo večanja 

Matematika je zapletena. Andreja Kofol Seliger vodi enoto za aerobiologijo pri NLZOH: "Pri lesnatih rastlinah je znan njihov cikel: so leta, ko drevesa močno, intenzivno cvetijo, in leta, ko je cvetenje manj intenzivno. Na primer breza in gaber v marcu in aprilu in jelša že februarja močno cvetijo vsako drugo leto. Popki za naslednjo sezono nastajajo v predhodnem letu, na njihov razvoj vpliva tudi takratno vreme.

Koliko cvetnega prahu bo v zraku, ko rastlina cveti, je odvisno od vremena med cvetenjem in faze cvetenja. V suhem in pozimi v toplejšem vremenu smo izmerili visoke obremenitve zraka. Ne samo temperatura, ampak tudi suša, tudi tista pozimi, bo omejujoči faktor za fiziološke procese, ki so del cvetenja. Prenos cvetnega prahu v zraku poteka z vetrom, veter vpliva na višino obremenitve, ki je odvisna tudi od moči in smeri vetra. Premočan veter bo cvetni prah razpršil v velikem volumnu zraka, obremenitve bodo nizke. Izvor zrn torej ni samo lokalen, ampak se dogaja na krajše razdalje na dnevni ravni. V posebnih vremenskih razmerah je omogočen prenos cvetnega prahu na večje razdalje, več tisoč kilometrov, podobno kot v primerih, ko nas preplavi saharski pesek. V vse toplejšem podnebju se je tudi vegetacijska doba podaljšala. Tak je trend, vendar je vsako leto posebej odvisno od takratnega poteka vremena."

Sezona posamezne vrste se razlikuje tudi glede na cikle posameznih rastlin – nekatere vrste dreves imajo cikle, zato v posameznih letih cvetijo obilneje, kar ni povezano s konkretnimi vremenskimi razmerami.

Glavno gonilo, ki vpliva na pojavnost cvetnega prahu zaradi klimatskih sprememb, je segrevanje okolja. Gre za trende v dolgoletnih opazovanjih pojavljanja cvetnega prahu v ozračju, ki jih je treba ločiti od medletnih nihanj, ki so po obsegu velika, na primer v začetku sezone v mrzli oziroma topli zimi lahko nastane enomesečni zamik.

Prekrivanje sezon cvetenja, visoke koncentracije in nevarne nevihte

Aktualne raziskave v Sloveniji potrjujejo ugotovitve iz tujine. Trenutno poteka raziskovalni program v sodelovanju Univerze v Mariboru in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano z naslovom Analiza obremenitve zunanjega zraka z alergenim cvetnim prahom, katerega namen je časovna opredelitev sezon cvetnega prahu v obdobju 2002–2024 in analiza časovnih trendov začetka, konca, trajanja in skupne letne obremenitve s cvetnim prahom, pojasni Andreja Kofol Seliger. Znani so že prvi preliminarni rezultati, ki jasno kažejo, da bo obremenitev z alergeni vse večja.

Začetek sezone - pri večini taksonov rastlin se pojavlja splošna tendenca k zgodnejšemu začetku sezone cvetnega prahu. Predvsem pri drevesnih vrstah v mediteranskem svetu, pojasni strokovnjakinja in našteva dalje: "Letni seštevek cvetnega prahu se pri večini taksonov veča, splošno povečanje obremenitve s cvetnim prahom opažamo po vsej Sloveniji, najbolj izrazit trend povečanja je v Primorju."

Dež ne pomaga, ampak stanje poslabša

Tudi dolžina sezone se spreminja, a obstajajo razlike med zelnatimi in drevesnimi vrstami - pri zelnatih rastlinah je večinoma enoten trend podaljševanja sezone, drevesne vrste pa kažejo bolj heterogene in večinoma nepomembne spremembe v trajanju sezone. Izjema je oljka v Primorju, kjer se sezona krajša.

"Opažene spremembe v zadnjih letih monitoringa so skrajševanje obdobja v letu, ko nismo izpostavljeni cvetnemu prahu, večje število dni z dovolj visoko obremenjenostjo zraka, da vpliva na zdravje, prekrivanje sezon pojavljanja cvetnega prahu pri rastlinah z zgodnejšim in kasnejšim cvetenjem, predvsem spomladi, ter nevarna kombinacija visoke koncentracije cvetnega prahu in nevihtnega vremena," našteva strokovnjakinja.

Zakaj je taka kombinacija nevarna, ko pa velja splošno prepričanje, da dež spere cvetni prah iz ozračja? "Cvetni prah je hidrofilen in vsrkava vlago in vodo iz zraka, posledično zrna lahko počijo zaradi osmotskega šoka. Nastanejo fragmenti zrn cvetnega prahu, ki vsebujejo alergene in se v zraku gibljejo neodvisno od zrn cvetnega prahu. Alergeni so tudi lahko prilepljeni na druge trdne delce v ozračju. Z vdihanim zrakom prodrejo globlje v pljuča in so vzrok za alergijsko astmo (nevihtna astma). Cela zrna cvetnega prahu so po velikosti med 10 in 100 mikroni in se ustavijo v nosni votlini, kjer se alergeni sprostijo iz zrn in povzročijo alergijsko vnetje."

Onesnaženo okolje težave znatno poveča

A če na cvetenje rastlin ljudje nimamo vpliva, imamo velik ali vsaj veliko bolj neposreden vpliv na kakovost zraka. "Rastline so živa bitja in nanje vplivajo tudi razmere, v katerih rasejo. Stopnja alergogenosti je povezana tudi z onesnaženjem okolja, v katerem rastline rasejo," preprosto predoči Tanja Cegnar in še doda: "Drug pogled je tudi ta, da se ljudje odzivamo na okolje v celoti. Utrjenost in razvitost našega imunskega sistema je odvisna od tega, čemu smo izpostavljeni."

Kakšna je povezava onesnaževala–cvetni prah? Ločiti moramo dve stvari: vpliv onesnaževal na človeško telo in obenem na cvetni prah, opozarja Andreja Kofol Seliger: "Cvetni prah in onesnaževala zraka imajo neodvisno škodljive učinke na zdravje dihal, zlasti na astmo. Kombinirana izpostavljenost onesnaženemu zraku in cvetnemu prahu povzroči močnejše učinke na zdravje. Sicer je učinek onesnaževal na različne rastline različen, potreben je večji obseg raziskav."

Povečane količine CO2 v zraku povzročajo porast produkcije cvetnega prahu zaradi večje rasti rastlin. Ozon poškoduje zunanjo površino zrn, posledica je pokanje in razpad zrn na manjše delce. Stresno rastišče rastlin poveča količino alergenov v zrnih cvetnega prahu. Dušikovi oksidi povzročijo nitracijo beljakovin in povečanje alergenega potenciala. Delci ogljika, prilepljeni na zrna, sprožijo proces kalitve in sproščanje alergenov.

Posledica spremenjenega okolja so tudi invazivke, denimo ambrozija, ki so jo iz ZDA v Evropo prinesli po drugi svetovni vojni. Najbolj razširjena je v Panonski nižini, je zelo trdoživa in se je praktično ne moremo znebiti, saj so za njen razvoj dovolj že zelo skromni pogoji.

Merjenje obremenitve zraka in določanje karakteristik sezone

"Na enoti za aerobiologijo NLZOH merimo koncentracijo cvetnega prahu v zraku od leta 1996, rezultati so podani kot povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v enem dnevu na izbrani lokaliteti. Analize potekajo po standardu SIST EN 16868: 2019 Zunanji zrak – Vzorčenje in analiza cvetnega prahu in trosov gliv v zraku za alergijsko omrežje – Volumetrična Hirstova metoda (Standard 2019). Standard je splošno uporabljen v Evropi," proces razloži Andreja Kofol Seliger.

Iz rezultatov meritev izračunajo karakteristike posamezne sezone: začetek, dolžino in zaključek sezone za posamezne vrste cvetnega prahu, višino mesečnega in letnega seštevka zrn. Te parametre lahko primerjajo med leti in merilnimi mesti. Tako izračunajo dolgoletne trende, ki so med drugim pokazatelji sprememb zaradi globalnega segrevanja. Meritve so tudi podlaga za napovedi in obveščanje javnosti in za strokovne analize (https://www.nlzoh.si/storitve/cvetni-prah/).

Invazivne rastline in njihov cvetni prah

Invazivne rastline so prišleki v naše okolje, tu se dobro počutijo in razširjajo. Med njimi so tudi nekatere vrste, ki v okolje sproščajo alergeni cvetni prah. Najbolj znana in tudi v Sloveniji z zakonom regulirana alergena vrsta je pelinolistna ambrozija, razširjena je v nižinah po vsej Sloveniji. Odstranjevanje vseh vrst rastlin iz rodu ambrozija je po zakonu obvezno. Andreja Kofol Seliger: "Koncentracija cvetnega prahu na merilnem mestu v Prekmurju v Lendavi je primerljiva z močno kontaminirano Panonsko nižino in Padsko nižino v naši bližini. V zadnjem času smo v jeseni izmerili cvetni prah tujerodnih vrst pelina. Potreben je dovolj topel september, da rastline polno zacvetijo in sprostijo v zrak cvetni prah. Druga taka rastlina (drevo) je papirjevka - prišlek iz Azije, cvetni prah se pojavlja v pomladanskem času. Kakšen je njen vpliv na zdravje za Slovenijo, še ni pojasnjeno. Tretja vrsta je pajesen, ki pa je dokaj razširjen po Sloveniji."