/ PETEK, 7. FEBRUAR
Natančno dva tedna je, odkar sva se z električnim skuterjem pripeljala s praznovanja kitajskega novega leta pri Liu Yinginih starših. Ponavadi sicer uporabiva podzemno, ker čeprav živimo v istem mestu, šestmilijonskem Nanningu, pot s skuterjem od naju do njih traja skoraj uro. Toda tokrat sva imela dva razloga: prvič, novoletno praznovanje Nanning povsem izprazni in po praznih cestah je vožnja hitrejša. Drugič, najinega mačka nisva hotela pustiti samega doma. Nosil sem ga v nahrbtniku.
In to je bilo zadnjič, da sva bila za dalj časa zunaj - od tedaj sva, skupaj z večino prebivalcev Kitajske, praktično zaprta v stanovanju.
/ SOBOTA, 8. FEBRUAR
Kulturni praznik v Sloveniji in dež tukaj. Novice o smrti Li Wenlianga, prvega zdravnika, ki je širil dejstva o koronavirusu - in bil zaradi tega pod nadzorom in preizpraševan - se še širijo po tukajšnjem internetnem omrežju. In ... vsaj načeloma ... niso blokirane (čeprav poznam tudi zgodbe o zaradi podobnih vzrokov zablokiranih wechat računih). Zahodnjaški mediji se sprašujejo, ali ljudje tukaj zaradi tega in splošnega zadrževanja podatkov, vsaj tedaj na začetku izbruha virusa, kaj manj zaupajo kitajski vladi. A odgovor na to vprašanje je kompleksen. Najprej, "kitajska vlada" je širok pojem; gotovo je, da so mnogi odgovorni iz province Hubei ravnali napačno, in nekateri od teh so zaradi tega že izgubili službo. Tudi zaradi vztrajnega brskanja in izpostavljanja podatkov tako imenovanih netizenov. Ravno ta podatek o netizenih pove veliko o zaupanju. Sicer pa jasno, da med to izjemno kitajsko množico obstajajo vsi odtenki zaupanja, od fanatikov do cinikov, od tistih skrajno informiranih in dejavnih do staršev, ki skeptičnih mladih niti ne bodo poslušali. Navsezadnje še vedno mislim, da je vsaj določena mera transparentnosti glede informacij o virusu dosežena - reči, da Kitajska ne počne nič, je nemogoče. Nekateri tuji mediji so preveč absolutno proti KP-ju.
Seveda bi lahko bilo boljše. Največje kitajske težave izvirajo iz časa pred sedanjo vlado in jih bo neverjetno težko izkoreniniti. Faktor "izgubljanja obraza" je pretirano prisoten, izobrazba glede pojmov higiene, ponavadi vsaj ko greš iz večjih mest, je neverjetno pomanjkljiva.
Načeloma se počutiva varna ... vsaj kolikor je to možno v teh okoliščinah.
A na naslednje vprašanje, ki ga ponavadi slišim - vprašanje glede načina pridobivanja informacij -, je lažje odgovoriti. Vsaka stanovanjska skupnost dvakrat na dan po zvočniku posreduje poročila in informacije (malo asociira na vojno cono). Tujci premoremo wechat skupine, ki so izredno organizirane. Skoraj vsi tujci tukaj na Kitajskem premoremo tudi VPN, ki nam omogoča "preskakovanje" kitajskega požarnega zidu. In nazadnje je, ne glede na to, ali imamo VPN ali ne, največja težava ločiti med resničnimi in neresničnimi informacijami. Z informacijami smo, če karkoli, bombardirani. Življenje se itak odvija na internetu.
Dnevne novice gredo, recimo, takole: medicinski sestri v Nanningu so iz njene stanovanjske skupnosti sporočili, da naj ne pride domov. Bojijo se virusov. Še zdravniki so stigmatizirani. Kaj šele pacienti. Posamezni deli Kitajske se bojujejo za maske. Uprava mesta Dali v Yunnanu je menda "prevzela" maske, ki jih je oddaljeni Chongqing pošiljal svojim zdravnikom v Yunnanu. Iz Dalija so sporočili: Oprostite, mi jih potrebujemo bolj. Širila se je novica, da je virus aerosolen, torej da se prenaša po zraku, a se je kmalu izpodbila - menda problem v prevajanju. In tako naprej ... Saj pravim, za mnoge je najverjetneje problem ustaviti se pred nenehnim pregledovanjem plazu novic - in ugotoviti, katere so relevantne. Internet vedno poda varljivo sliko dojemanja sveta.
/ NEDELJA, 9. FEBRUAR
Sva sredi procesa gledanja vseh filmov studia Ghibli. Največji mučenec najinega izbora filmov je spet maček, saj mu stalno spreminjava nadimke. Trenutno se ne moreva odločiti, ali je, po novem, Teto (iz filma Nausicaa v deželi vetrov) ali Totoro (iz filma Moj sosed Totoro). Rdeča nit filmov Ghibli je pogled skozi otroške oči, ljubezen do narave in humanizem. In to me asociira na vse novice o rasizmu do Kitajcev ali azijatov. Bolj kot kateregakoli virusa se bojim neumnosti ljudi.
