Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗/ ČETRTEK 11. junij
Ta mali prileti v sobo: "O joj, koliko je ura, štiri zjutraj?" Pa kaj si ti ja nor malo? Prosim, pojdi spat. Seveda ni več šlo zaspati. Nič hudega, vklopim Rock radio in začnem planirati dan. Kaj me danes vse čaka? Kot zmeraj ne malo. Malo še odležim in vstanem, skuham si čaj, spijem shot ingverja in poslušam fajn glasbo, dokler ne pride čas, da najino punčko in fantka skupaj pripraviva za varstvo. Malo čez osem se odpravimo. V dnevu imam sedem do osem ur časa za svoje stvari in projekte. Odložim pikeca in grem v fitnes. Najprej si v baru skuham kavo, če je kak simpatičen član, skuham še njemu. Seveda ne treniram pretirano. Za rekreacijo, ker bom šel vadit in moram biti zbujen. Ko se pretegnem, se odpravim na plac, kjer so bobni. Najprej se ogrejem in začnem vaditi za prihajajoči vikend, ko me čakata dva koncerta. Na Trojica festu igram z Elvis Jackson in The Rocktors. Po dveh urah vaje je čas za organizacijo. Vzamem svoje zapiske, ki jih pišem analogno v svoje beležke. Na prvi pogled izgleda kot velika zmeda, vendar dobro vem kje, kaj najdem.
Končuje se šolsko leto tudi na moji bobnarski šoli. V nedeljo imamo zaključno produkcijo, kjer bo nastopilo okoli sto mladih glasbenikov. Sliši se lepo, je pa potrebna organizacija, ki zajema praktično vse. Cel teden se z učenci intenzivno pripravljamo in želim si, da bi čim več učencev stopilo na oder in navdušilo svoje starše in sorodnike. Pripraviti je treba program, zaporedje, razporediti nastopajoče, postaviti ozvočenje in sceno, poskrbeti za hrano in pijačo, poslati vabila - in za ostalo ostane še veliko situaciji, ki jih moraš reševati sproti.
Kot zmeraj mi zmanjka časa - in čas je, da skočim po otroka in gremo na kolo, sladoled, igrala in na druženje.
Ker je moja narava dela nepredvidljiva, sem skozi v akciji. Spim zelo malo. Ne gre. Današnji večer bo dolg, zvečer me čaka video konferenca s kanadskim bendom, s katerim iščemo načine sodelovanja. Zazvoni telefon in začnemo, dokler ne pride čas za spanje. Glej ga zlomka, dan je prešel v jutri. Za lahko noč še pogledam, koliko je svet bolj bolan od prejšnjega dne. Ugotovim, da je bolje, da čim prej ugasnem luč. Lahko noč, mali petek.
/ PETEK 12. junij
Dobro jutro, petek. Ta dan smo spali do sedmih, juhu! Rock n' čaj, da se zbudim in se spustim v dan. Z Niko porihtava deco, hitro nekaj pojem na zalogo in se odpravimo v varstvo. Nadaljujem ponovno v fitnesu, kjer si na "mojo" mizo že pripravim zapiske, skočim za kavni avtomat in si pred stiskom na kavni gumb že organiziram delo v glavi. Smo dan pred koncertom in dva dni pred zaključno produkcijo. Po dveh urah dela in malo fizičnih aktivnosti me začne preganjati čas. Napotim se v Chill Out Cafe, kjer me čaka sestanek z ekipo Rock radia. Za poletje pripravljamo rokersko akcijo, ko bodo skozi moje bobnanje poslušalci morali ugotoviti, katero skladbo sem zabobnal.
Sestanek je bil sproščen in zabaven. Med drugim pa smo tudi obudili spomine na naša sodelovanja, kot so bili Ivo Rocks 7.0 in Masters Of Rock (Metallica projekt).
V enem trenutku med pogovorom vzamem računalnik in začnem pisati. Ekipa me vpraša, kaj počnem. Rečem, da si delam zapiske, ker pišem dnevnik za Večer. So samo rekli: "Pa ti si fukjen, daj se malo umiri, hehe!" Nasmejali smo se in naročili pivo.
Prišla je ura dviga otrok iz varstva in današnji dan je bil za ogled otroške lutkovne predstave Gusar Berto. Lepa predstava z glasbo, smo uživali.
/ SOBOTA 13. junij
Dobro jutro, sobota. "Danes bo pokalo," je bila prva jutranja misel. Med pripravo zajtrka sem že organiziral logistiko in povezoval detajle za današnji koncertni dan. Čakata me dva koncerta skupaj z bobnarji, s katerimi bomo nastopili pri Sveti Trojici.
Dobim prvi klic pevca Bude, da se s skupino Elvis Jackson uskladimo za prihod na tonsko vajo. To smo storili z Rocktorsi. Večji izziv za usklajevanje je predstavljalo dvajset bobnarjev. Za Trojica fest smo skupaj z učenci Sokijeve bobnarske in kitarske šole pripravili spektakularen začetek festivala.
Ura je bila štiri, ko smo se začeli zbirati. Avtomobili staršev so prirohneli in bobnarji so začeli postavljati bobne. Hkrati smo bendi postavljali instrumente in postavitev odra. Ob 17.00 je prvič zaropotalo. Bobnarji so zagnali motorje in sledila je tonska vaja, ki je bila izpeljana brez zapletov. Med tonsko vajo in nastopom smo imeli slabo uro časa, da se okrepčamo, preoblečemo in pripravimo za nastop. Zame je tokrat zelo pomembno, saj me čakajo tri ure neprekinjenega bobnanja.
Ura odbije 19.45, ko se zloglasno na trgu zasliši kraljičin ritem "We Will Rock You". Iz minute v minuto je bilo več ljudi - in ko smo skupaj v rajskem kraju zaigrali skladbo Rajsko mesto (Paradise city), je bil trg že poln. Kmalu za tem smo Rocktorsi prevzeli vajeti in nadaljevali v rokerskem slogu.
Pa mine prva ura in pol. "Samo trenutek, hlače zamenjam in sem nazaj", sem se pohecal, ko smo zaključili koncert z Rocktorsi. Dejansko sem šel z odra, zamenjal hlače, se vrnil na oder in nadaljeval z Elvis Jackson. Nor koncert. Publika na čolnu in blazini, konfeti so leteli naokrog, meni pa švic s čela.
Nekaj čez triindvajseto uro sem udaril zadnji udarec. Z Elvisi smo odpeli še našo znamenito "Smokin Ganja", se priklonili in zapustili oder, "Elvis has left the building".
Priznam, bil sem prijetno utrujen in komaj sem čakal, da grem počivat. Kako dobro je, ko imaš tak dan in greš počivat s veliko lepimi spomini današnjega dne. Jutri bo nov dan in nova akcija. Čaka nas zaključna produkcija naše šole.
/ NEDELJA 14. junij
Tum ta dum ta dum, ob sedmih me poči gor nedeljska budilka. Ni časa ne za čaj ne za hrano. Danes je zaključna produkcija bobnarske šole. Vzamem najbolj nujne stvari in se odpravim na šolo, kjer se zberemo mentorska ekipa. Naložimo kombi, nekaj pojemo in gremo proti Vetrinjskemu dvoru, kjer smo skupaj z bar Codo priredili šolsko produkcijo. Problem. Bilo je sončno in toplo, a napovedane so bile grozne nevihte. Vprašanje, ali bomo zunaj ali notri. Odločitev je prevladala za zunanji vrt, vendar smo se zavedali rizika. Zato smo istočasno pripravili še eno manjšo plan B produkcijo v dvorani. Učenci in starši so okoli poldneva začeli prihajati. Ko smo se vsi zbrali, smo začeli. Bilo je super fajn. Sonce je sijalo, bobnarji in kitaristi so igrali, starši zadovoljno zaploskali. Kljub optimizmu so le prišli črni oblaki in padla je prva kapljica. Program smo prekinili za dvajset minut in se prestavili noter. Odločitev je bila pravilna. Pričarali smo si prijetno domače in sproščeno vzdušje. Nastopilo je več kot sedemdeset otrok. Kak ponos je to zame in kolege mentorje. Celo leto ustvarjamo tako na šoli kot zunaj šolskih zidov na raznih prireditvah. Mladi imajo toliko talentov, da si sami ne znamo niti predstavljati. Edina umetnost je to spraviti ven. Kako to narediti? To vidim na naši šoli, ko delamo dnevno z mladimi. Spodbujati, navduševati, pokazati, razložiti po domače, skregati, voditi, ponuditi možnost in pustiti živeti.
Produkcijo smo po sedmih urah zaključili zelo utrujeni. Ko smo vse pospravili, je bila okrog enajst zvečer - in to je pomenilo še samo kapitulacijo dneva, ampak dobrega dneva. Zaspal sem z mislijo, saj ponedeljek pa bo le bolj "easy". No, da vidimo. Lahko noč in adijo, vikend.
/ PONEDELJEK 15. junij
Jutranja budilka spet guši. Sedem je. Težko vstajam, vse me boli od vikenda. Ampak mam to. Čaj, sendvič in z otrokoma v varstvo. Ker se šolsko leto končuje, je treba še vedno nekaj postoriti. Spakiram še računalnik in najdem prvo mizo z vtičnico, na kateri bo zraven računalnika stala še kava.
Po nekaj urah še kar sedim in tipkam. Spil sem že tri kave, a še kar nisem končal. Sem mislil, da bo manj po celem napornem vikendu. Mogoče sem pa počasnejši, ker se tudi težje premikam.
Kar naenkrat je ura štiri. Danes bom bolj družinsko. Nobenih vaj - pa komaj čakam, da me kar vrže, da se spočijem.
Ta ponedeljek je bil res tak dokaj beden. Tolažim se s tem, da je danes bil že mali torek, hehe. Lahko noč, ponedeljek, gotof si.
/ Torek 16. junij
Jutro in zdravo, torek. Zelo hitro se obračajo ti dnevi. Po ustaljenem jutranjem urniku se odpravim na teren. Danes me čaka nekaj učnih ur. Začnem že ob devetih zjutraj. Z učencem Markom bobnava že 15 let in imava svojo torkovo rutino. Po učni uri sem se odpravil na fitnes, da sem zdramil zmečkano telo še od prejšnjih dni.
Obiščem Market Ekspres na Šentiljski, nabavim material za kosilo. Moram pohiteti, saj nekaj čez eno uro nadaljujem učenje.
Danes končam ob 16.00 in bo sproščeno, upam. Kljub temu pa se miselno pripravljam na naslednji dan. V začetku julija imamo namreč s šolo nastop na Festivalu Lent in se že veselimo.
Ura vse bolj pozna, čas bo počasi za večerjo in spanje. Te pa grem.
/ SREDA 17. junij
Danes bo dolg dan. Po jutranji rutini me čaka pot v Ljubljano, ki se je neizmerno veselim zaradi naših avtocest. Seveda se ne. Srede so rezervirane za Elvis Jackson, pripravljamo se na koncert, ki bo čez vikend v Idriji. Čez poletne mesece naš čaka nekaj koncertov in med njimi tudi projekt mladinske gledališke predstave Kekec proti kekcu v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Za predstavo smo naredili soundtrack in igralci pojejo naše pesmi. To morate videti in slišati.
Po dobrih dveh urah le prispem v Ljubljano in po vajah in sestankih se domov vrnem skoraj drug dan. Med potjo nazaj razmišljam že o programu naše šole, ki jo 3. julija čaka nastop na Art Kampu Festivala Lent, isti dan bom tudi naredil bobnarsko delavnico in zvečer bom nastopil na Večerovem odru s skupino Hamer. Jutri bodo vaje in nov dan. Hvala, da ste bili z mano, in ostanite.
