Andrej Rozman - Roza že desetletja vstopa v naše domove skozi knjige. Pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec je lani praznoval 70. rojstni dan. Okrogla obletnica in izid njegove nove pesniške zbirke Ko razsaja rimoza sta bili odlična priložnost, da smo se z vsestranskim umetnikom in ustvarjalcem sprehodili čez obdobja njegovega ustvarjanja in pogledali v ogledalo, ki ga kultura postavlja politiki in ljudem.
Ob vprašanju o odnosu do kulture smo se pogovarjali tudi o referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ko so bili umetniki in kulturniki na prangerju desnice, obmetani s stereotipi in predsodki, da so pripojeni na državne jasli. Svoj bob je podkrepil z utemeljitvijo in pokazal na politike: "Koliko prednosti in privilegijev dobijo striktno iz proračunskih sredstev, kako dobro jim plačujejo prispevke za pokojnino in kako dobre plače imajo, glede na to, kaj delajo, in glede tudi na to, koliko so za kaj krivi. Zagotovo niso umetniki krivi, da je danes toliko ljudi v socialni stiski, zelo verjetno pa so za to krivi politiki. Politični sloj je daleč najbolj odgovoren za to, kaj se je zgodilo s Slovenijo in z njeno socialno situacijo. Ta sloj se je spravil na umetnike. Smešno in žalostno je, da jim je uspelo."
Ne glede na dane razmere in vse družbene izzive pa umetnik pravi: "Človek si mora prizadevati, da ne obupa, moraš verjeti, da je zmeraj neka možnost. /.../ Kar bo, pa bo, usodi se prepustiti, pa si po svojih močeh prizadevati za to, za kar se ti zdi, da si je treba prizadevati. Več kot to pa ne gre."
