Avtistična deklica

Ko mediji SDS govorijo o Greti Thunberg, ne pozabijo pristaviti, da gre za "avtistično deklico"; upira se mi navesti ime bednika, ki je to prakso uvedel, tem bolj, ker je njen cilj povsem nedvoumno stigmatizacija. Po metodologiji goebbelsovske propagande gre za povsem preprost postopek, za ponavljanje tendenciozno sprevržene karakterizacije, dokler se ne "prime" in postane vsakdanja, nevprašljiva … resnična. Podoben primer je "zlobni judovski milijarder" Soros. Greta Thunberg ima diagnozo aspergerjevega sindroma, ki je motnja avtističnega spektra, a tukaj ne gre za njeno medicinsko stanje, ki očitno ne ovira njenega javnega delovanja, prej nasprotno, ampak za lahkotnost napada na deklico, ki pomeni nevarnega političnega nasprotnika vseh desnic na našem planetu, zlasti pa imbecilne podobe srečnega kapitalizma, ki jo slika Nova24TV, recimo, Mitja Iršič. Gre za stališče medija o avtističnih otrocih: avtizem je po njem nekaj slabega, znak, da je treba takega otroka izključiti iz družbe in da njegovih stališč in angažmaja ne gre jemati resno. Sodobna medicina ima popolnoma drugačno mnenje: avtizem morda sploh ni bolezen, ampak le drugače strukturirana aktivnost možganov, stanje, v katerem so tudi geniji, zlasti matematični, in ki morda odpira naš pogled v inteligenco prihodnosti. Do tedaj je nekaterim pač dovoljeno žaliti in stigmatizirati povsem razumno in pragmatično mislečo deklico. Gre za manj premožno, politično aktivno deklico, zato je treba z vso močjo udariti po njej! Stališče glede "nekoristnih" članov družbe je značilno za nacifašizem: v Nemčiji (in tudi na Švedskem) je bilo v tridesetih in štiridesetih letih preteklega stoletja v koncentracijskih taboriščih in "specializiranih" ustanovah steriliziranih in pobitih na stotisoče duševno zaostalih, neozdravljivo bolnih, invalidov, homoseksualcev, spolno sumljivih žensk ("nimfomank") in podobnih ljudi, medtem ko so se višji člani oblasti valjali v drogah in so mnoge visoke položaje zasedali duševni bolniki vseh vrst. Politična moč pač opredeljuje življenje; je tako stališče tu prepoznavno? Pa še kako, saj bi bilo, kot se je nedavno izrazil predstavnik pobude ogroženih živinorejcev, tudi volkov manj, če bi bilo Ljudske stranke več …
Vrnimo se k stališču o duševno bolnih. Zastrašujoči domači terorizem, ki ga vse več razumnih ljudi v ZDA povezuje z rasističnimi izjavami predsednika Trumpa, je bil končno deležen tudi njegove obsodbe – z nastopom je čakal od sobote do torka. V nejevoljno prebrani pisni izjavi so zdaj prvič obsojeni tudi belski supremacisti. Vendar ne Trump ne njegovi privrženci ne morejo iz svoje kože: Trump se je spravil na norce, duševne bolnike, pošasti, ki da so izvedle množične poboje. Veliko manj je udaril po posedovanju orožja - proizvajalcev in trgovcev z orožjem, svojih podpornikov, ni omeni. Zločine torej izvajajo duševno bolni posamezniki: kako potem ugotoviti njihovo povezavo z belskimi supremacisti, če so neprištevni in niso sposobni popolnoma razumeti njihovih stališč? Ali pa so morda belski supremacisti večinoma duševno bolni? Stvari postanejo še bolj konfuzne – a pravzaprav jasnejše –, ko Trump obljublja kaznovanje. Zahteva smrtno kazen, in to brez odvečnega čakanja (odvečnega za koga?). Toda če so storilci norci, potem je jasno, da nihče od prijetih ne bo obsojen, ampak jim bosta odrejena psihiatrična ocena in zdravljenje v ustrezni ustanovi. Koga bo potem doletela zaslužena in hitra smrtna kazen? Trumpova obsodba domačega terorizma, rasizma in belskega supremacizma je strnjena v nekaj zmedenih in nekoherentnih stališčih, četudi razumljivih in zasnovanih na prepoznavnih naracijah iz bližnje preteklosti:
- Norci so prezira vredni sovražniki, vlaganje v njihovo zdravljenje je zapravljanje denarja.
- Za norca je mogoče brez težav razglasiti vsakogar, ki ovira moč.
- Za norce je najbolje, da čim prej umrejo, kar je mogoče zagotoviti z raznimi sredstvi.
- Skrajšanje postopka v smeri hitre izvršitve smrtne kazni ukinja pravno državo.
In to naj bi bil predsednik vseh, ki živijo v ZDA?
Stališče, da mora to skrbeti predvsem državljane in prebivalce ZDA, je sebično in kratkovidno. Živimo v državi, v kateri mediji SDS (znani tudi kot imperialni mediji) zagovarjajo Trumpa s stališča belskega suremacizma oziroma njegovih internetnih virov. Ne glede na storilce, ki so v veliki večini belci, so se vsi zločini zgodili v izrazito "mešanih" delih ZDA! Kriva sta torej mešanje ras (večja prisotnost Afroameričanov, Latinskoameričanov in drugih) ter osovraženi multikulturalizem! Tako Trumpa zagovarjajo tisti, ki so mu resnično zvesti …