Štirje najpomembnejši klubi, ki so pisali nogometno zgodovino Maribora, so bili ustanovljeni v različnih časovnih obdobjih. Najstarejši Branik je bil ustanovljen 1919. in je usahnil po znamenitih portoroških sklepih, zaradi katerih se je članska ekipa znašla v rekreacijski ligi mariborske podzveze; svoje je dodala tudi mariborska politika, češ da na stadionu v Ljudskem vrtu ne moreta igrati dva kluba. Železničar je bil ustanovljen 1927., in ker so se v zadnjih letih v klubu nakopičile težave, je danes brez članske ekipe. Kovinar je nastal leta 1947, njegovo tradicijo nadaljuje nogometni klub Tezno. Nogometni klub Maribor pa je bil ustanovljen 1960. in od tedaj se skoraj ves mariborski nogomet vrti okoli kluba iz Ljudskega vrta, ki dosega izjemne uspehe.
Čeprav je nogometni klub Branik usahnil leta 1978, so se nekdanji soigralci večkrat srečevali, nikoli pa organizirano. Dokler 2001. ni vzniknila ideja in so pripravili srečanje vseh nogometašev, ki so kdajkoli nosili prepoznavni črno-beli dres kluba iz Ljudskega vrta. Izbrali so organizacijski odbor, ki ga je vodil Jože Rauter. "Prvo srečanje je bilo nepozabno, tudi na naslednjih smo se imeli imenitno," se spominja Rauter. "Leta 2014 je naš organizacijski odbor prvič povabil tudi nekdanje nogometaše Kovinarja, ki so za tezenski klub igrali do leta 1978, tako da so bila srečanja odtlej še bolj zanimiva," je dodal Rauter.

Zveza združila nogometne veterane

Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Maribor je bila ustanovljena pred 90 leti, ko se je nogomet v štajerski prestolnici začel igrati organizirano. Ker je letošnje srečanje nogometnih veteranov Branika in Kovinarja (že sedemnajsto po vrsti) sovpadalo s praznovanjem visokega jubileja Medobčinske nogometne zveze Maribor, sta se predsednik zveze Dejan Germič in Marjan Makari, predsednik organizacijskega odbora srečanj nekdanjih nogometašev omenjenih dveh klubov, dogovorila, da povabilo na tokratno srečanje pošljeta še nekdanjim nogometašem Železničarja, ki so nosili modro-beli dres do leta 1978, in nogometašem Maribora, ki so igrali v nekdanji prvi zvezni jugoslovanski ligi med letoma 1967 do 1972.

Spet levi in desni breg

Dokler leta 1960 ni bil ustanovljen nogometni klub Maribor, sta zgodovino tega športa v štajerski prestolnici pisala kluba Branik in Železničar. Prvi je deloval na levem bregu Drave, drugi na desnem. Rivalstvo med njima je bilo zelo veliko. V tistih časih je bilo nepojmljivo, da bi kluba igrala medsebojne prijateljske tekme. Igrala sta samo prvenstvene, ki so bile praznik mariborskega športa, saj so vselej privabile veliko gledalcev. Boj za točke je bil vselej oster in tudi hude krvi ni manjkalo. A ko se je tekma končala, so si nogometaši obeh ekip krepko stisnili roke in se razšli kot prijatelji.

Prišla tudi Rudi Zavrl in Ivo Daneu

Po tekmi so se veterani preselili v Gurmanski hram na Teznem, kjer se je druženje nadaljevalo s kulturno-zabavnim programom, ki ga je povezoval Jože Jagodnik, za prijetno razpoloženje sta skrbela Rudi Šantl in Tone Partljič. Med gosti sta bila tudi častni predsednik Nogometne zveze Slovenje Rudi Zavrl in legendarni košarkar, Mariborčan Ivo Daneu.

Po pol stoletja spet skupaj

Nogometni doktor Zdenko Verdenik je igral za pionirje in mladince NK Maribor, nato za člansko ekipo Železničarja, med študijem v Ljubljani za tamkajšnjo Svobodo. Nato se je vrnil v Maribor in leto dni igral za Železničarja v tedanji drugi jugoslovanski ligi, zatem je dobil službo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Je diplomirani nogometni trener, doktor znanosti na področju kineziologije - smer nogomet. Poznamo ga tudi kot nekdanjega selektorja reprezentance. "Vabilu za srečanje sem se odzval z velikim veseljem. Nekaterih soigralcev nisem videl pol stoletja. Snidenje z njimi je bilo prisrčno. V mladosti nas je povezoval nogomet, to so bila prekrasna leta. Nekateri spomini so zbledeli, sedaj jih obujamo," je povedal Verdenik.
"Današnjega dogodka ne bom pozabil. Srečal sem veliko nekdanjih nogometašev, nekaterih nisem videl že štirideset ali petdeset let. Naši obrazi so se spremenili, ko slišiš ime in priimek, se takoj spomniš, kdo stoji pred tabo. Počutim se krasno," je dejal nekdanji nogometaš Železničarja Vlado Čobec.

Stanovanje v Ljubljani, srce v Mariboru

Vesel, da je v družbi nekdanjih soigralcev, je bil tudi Aleksander Marčinko. Nekdanji nogometaš Železničarja je na vprašanje, kateri dogodek z nogometnih igrišč mu je najbolj ostal v spominu, dejal: "Leta 1958 so na turnirju v Mariboru igrale mladinske reprezentance Maribora, Beograda, Varaždina in avstrijskega Gradca. Tekmo proti beograjski reprezentanci, sestavljeni zvečine iz nogometašev Crvene zvezde in Partizana, smo dobili s 3:2, vse tri gola sem zabil jaz. Današnje srečanje je odlična priložnost za obujanje spominov, zelo bi mi bilo žal, če se ga ne bi udeležil."
Mariborčan Zlatko Klampfer se v rojstno mesto, kjer ima sorodnike, rad vrača. Na srečanje je prišel s posebnim zadovoljstvom, saj je, preden se je preselil k ljubljanski Olimpiji, igral za Železničar in Maribor. "V veliko čast mi je, da sem dobil povabilo. Čeprav živim v Ljubljani, je moje srce še vedno v Mariboru. Z nekdanjimi soigralci negujem prijateljske vezi in srečanje je priložnost, da jih še utrdimo," je povedal Klampfer.
Med nogometnimi veterani ni malo takih, ki so nosili majico Branika in Železničarja. "V obeh klubih sem se dobro počutil. Zbadanja so bila, a nikoli zlonamerna. Srečanje potrjuje, da smo bili in smo še prijatelji ne glede na to, katero barvo dresa je kdo nosil," je dejal Martin Berendijaš.