"Dober spanec pomeni, da hitro zaspimo in nato spimo vso noč," trdi Laurence Bayer z Univerze v Ženevi. "Naši prostovoljci, tudi tisti, ki nikoli niso imeli težav s spanjem, so zaspali hitreje in so imeli čez noč daljša obdobja globokega spanca, če so se nežno in umirjeno zibali." Laurence Bayer in Sophie Schwartz, ki sta vodila raziskavo, sta hotela preučiti učinke zibanja na spanec in spreminjanje možganskih valov.
Prva noč je bila namenjena temu, da so se udeleženci študije privadili na spanje v novem prostoru. Potem so v spalnem laboratoriju preživeli še dve noči. Prvo noč so spali na postelji, ki se je nežno zibala, in drugo noč na postelji, ki se ni zibala. Pokazalo se je, da so na zibajoči se postelji zaspali hitreje. Hkrati je bil njihov spanec tisto noč globlji in tudi prebujali so se manj.
Znanstveniki so hoteli izvedeti tudi, kako vse to vpliva na spomin. Da bi lahko pri udeležencih študije ocenili delovanje njihovega spomina, so se morali ti naučiti več parov besed. Študija je pokazala, da so veliko boljše rezultate na testu dosegli tisto jutro, ko so se ponoči med spanjem zibali. Med preučevanjem možganskih oscilacij med spanjem so znanstveniki ugotovili, da je kontinuirano zibanje prispevalo k sinhronizaciji električne nevronske aktivnosti v talamokortikalnih povezavah, ki imajo pomembno vlogo pri krepitvi spomina in utrjevanju spanca.
Druga študija, ki so jo izvedli na miših, je potrdila, da zibanje učinkovito uspava tudi živali. Pri miših je bila hitrost ritmične stimulacije štirikrat večja kot pri ljudeh. Kljub uspešnemu hitremu uspavanju pa miši niso spale nič trdneje. Znanstveniki so ugotovili, da se vzrok za to skriva v njihovem centru za ravnotežje.