Slovenska lovska organizacija se je rojevala na prelomu 19. in 20. stoletja. Proti koncu 19. stoletja so bila ustanovljena posamezna lovska društva in klubi, ki so združevali pretežno slovenske lovce. Postopoma je zorela pobuda, da bi ustanovili organizacijo, ki bi združevala slovenske lovce v vseh takratnih deželah, in tako je bil v Ljubljani 16. oktobra 1907 ustanovljen Slovenski lovski klub. Na občnem zboru v ljubljanskem hotelu Ilirija se je 19. marca 1909 preimenoval v Slovensko lovsko društvo (SLD), in to je takrat štelo 170 članov. Društveni predsednik in ljubljanski župan Ivan Hribar se občnega zbora zaradi obveznosti v dunajskem parlamentu ni udeležil, tako da je zborovanje vodil dr. Ivan Lovrenčič. Na tem občnem zboru so sklenili, da bo začelo društvo čim prej izdajati svoje glasilo. Odbor SLD je že na aprilski seji leta 1909 temeljito razpravljal o bodočem glasilu lovske organizacije in sprejel celo sklep o najetju posojila v znesku 2000 takratnih kron, za katerega so takratni odborniki sprejeli osebno jamstvo. Za urednika je bil določen dr. Janko Ponebšek, društveno glasilo pa naj bi se imenovalo Slovenski lovski list. K sodelovanju so povabili številne avtorje.
Tudi literarni teksti slovenskih pisateljev
Uredništvo Lovca je na začetku dajalo precejšen poudarek zapisom o lovskih doživljajih in o zanimivostih iz posameznih lovišč. K sodelovanju so povabili tudi slovenske pisatelje in ti so se takoj odzvali. Med prvimi je bil duhovnik, lovec in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Zelo pomenljivo je bilo pričakovanje uredništva, da bi Lovec "res zedinil lovce vseh slovenskih pokrajin, tako da bi bili, če smo že na drugih poljih razcepljeni, vsaj v lovu - zedinjeni". A bolj kot programske zadeve so bile težavne finančne omejitve izdajanja Lovca.
Obetavne začetke je prekinila vojna
Lovec je prenehal izhajati ob izbruhu prve svetovne vojne, med katero je za štiri leta tudi usahnila dejavnost SLD. Po prvi svetovni vojni je Lovec znova izšel marca 1919. Takrat je revijo urejal dr. Janko Lokar in to funkcijo opravljal vse do leta 1922. Lokar, ugledni literarni zgodovinar in folklorist, je dal Lovcu svojevrsten uredniški pečat; izpostavljal je zlasti naravovarstveno vlogo lovstva in lova, zavzemal se je za lovsko etiko, lovsko pravičnost in za strokovno znanje, ki ga mora imeti sleherni lovec. A poleg znanja mora imeti tudi "srce za divjad in roparice".
Lovec mora imeti tudi "srce za divjad in roparice"
Naravovarstveno obarvan Lovec
Med obema vojnama je Lovec veliko pisal o lovski zakonodaji, o lovski etiki, orožju in varstvu narave. O tem je več odličnih člankov objavil ugledni biolog dr. Stanislav Bevk, ki je brez dlake na jeziku zapisal, "da je prvi pogoj za lovca ljubezen do prirode". Posamezni članki so odkrivali posebnosti različnih delov Slovenije oziroma slovenskih lovišč, najdemo pa tudi nadvse koristne praktične napotke za lov na divjad posameznih vrst. O političnosti glasila bi težko govorili, čeprav je tudi Lovec objavil zapise o obisku kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici decembra 1921. Kralj je bil na lovu, seznanili pa so ga tudi z zgodovino SLD.
Nič več samo glasilo LZS, temveč revija Lovec
Prva povojna številka Lovca je znova izšla januarja 1946, uredil pa jo je inž. Mirko Šušteršič, ki je bil urednik Lovca v letih 1946 do 1953. Nato je revijo urejal Cene Krajnc do leta 1958. Letnik 1955/56 mu je pomagala urediti Alenka Lokar, letnik 1957/58 pa Boris Režek. Letnik 1958/59 sta uredila Anton S. Pirc in Franci Strle, letnik 1959/60 Franci Strle in inž. Mirko Šušteršič, ki je nato urejal Lovca do leta 1963. Tistega leta mu je začel uredniško pomagati učitelj France Cvenkel, ki je urejal Lovca skupaj z njim do leta 1967. Nato je bil urednik sam do leta 1972, ko se mu je kot glavni urednik pridružil Tone Svetina. Do leta 1979 je bil Cvenklov pomočnik tudi pisatelj Janko Perat. V letih 1979 do 1982 sta Lovca urejala Boris Leskovic kot odgovorni urednik in Jelo Gašperšič kot glavni urednik (leta 1980 je občasno pomagal tudi še France Cvenkel). V letih 1982 do 1989 ga je urejal Boris Leskovic, v letih 1989 do 1997 Boris Leskovic in Borut Ingolič kot glavni urednik. Od leta 1997 do 2005 sta ga urejala Boris Leskovic in mag. Janez Černač, od 1. decembra 2005 do 1. januarja 2007 Boris Leskovic in Edo Krašna (v. d. glavnega urednika) ter od 1. februarja 2007 Boris Leskovic in dr. Marjan Toš (glavni urednik in predsednik odbora za lovsko založništvo pri LZS) do 12. januarja 2012. Boris Leskovic je ostal odgovorni urednik do odhoda v pokoj decembra 2017, ko ga je nasledila Jasna Kovačič Siuka, uredniški odbor pa kot predsednik od leta 2012 vodi dr. Arpad Koveš.
