Zakaj je mikro zelenjava prava vitaminsko-mineralna bomba?

Miša Pušenjak
29.11.2020 04:30
Pred nami so najlepši dnevi v letu, ko je o delu na vrtu kar težko razmišljati. Veliko bolj nam gresta po glavi božični in tudi novoletni jedilnik.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rdeča redkev in pšenica na okenski polici Foto: Profimedia
Profimedia

Letos bodo prazniki zagotovo precej drugačni, a kljub temu bodo takšni, kot si jih bomo naredili sami. Mogoče pa bo kdo, saj smo veliko več doma in verjetno bo tako tudi med prazniki, poskusil nekaj sveže, zelo hranljive zelenjave pridelati tudi sam na okenskih policah.

Kaj je mikro zelenjava

Nekoč smo imenovali kalčke vse, kar je pognalo iz semena, in smo jih hitro take tudi pojedli. Zdaj pa smo jih ločili na kalčke, pridelane v kalilniku, in mikro zelenjavo (zelenje), posejane rastline, ki jih režemo čisto majhne, v stanju prvega pravega lista. Način pridelave in uživanja se deloma res razlikujeta. Kalčke vzgojimo v kalilnikih, pojemo pa nakaljeno seme, osemenje in rastlinico s koreninčico. Mikro zelenjavo (mikro zelenje) pa posejemo ali v zemljo ali na ustrezne vlažne substrate, lahko celo z vodo napojene papirnate brisače, porežemo pa samo nadzemne dele, ko dosežejo določeno višino. Običajno je to v času dveh pravih listov, nekatere rastline (stročnice) pa nekaj višje.

Pravi kalčki Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Mikro zelenjava vsebuje veliko zelo koristnih snovi za naše zdravje, podobno kot kalčki. Jo je pa veliko lažje pridelati oziroma vzgojiti.

Super živilo

Zakaj je mikro zelenjava prava vitaminsko-mineralna bomba oziroma super živilo? V seme rastlina vloži veliko energije, mnogo hranil, vse koristne snovi, da bo njen potomec (rastlinica v semenu) imel dovolj hrane za začetek življenja. Te snovi so v samem semenu v spečem stanju, niso aktivirane. Ko pa seme prične kaliti, se speče spojine spremenijo v aktivne, da ima rastlinica dovolj hranil in lahko kali in raste. Šele ko se prvi pravi listi dovolj razvijejo, je "mladič" pripravljen na samostojno življenje. Vse te koristne snovi pa dobimo, ko pojemo mlade oziroma zelo majhne rastlinice. Nekateri pravijo, da v eni žlici mikro zelenjave pojemo toliko koristnih snovi, kakor bi jih pojedli v celi skledi "odrasle" solate.

Katere rastline vzgajamo

V bistvu so za vzgojo mikro zelenjave primerne vse rastline. A je bolje imeti tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno je tudi od tega, kaj vam je všeč. Lahko se odločimo za liste nevtralnega okusa, lističe dodajamo drugim jedem, a jim ti ne spremenijo okusa. Najbolj znana rastlina z dokaj nevtralnim okusom je špinača, tudi rdeča pesa, lahko pridelamo tudi mikro zelenje lucerne in sončnic.

Predlog za malico: banana, jabolko in pšenica z jogurtom Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Aromatične so križnice: brokoli, rukola, cvetača, zelje (zanimivo je rdeče zelje zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in seveda vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali, kot pa vzgajali kalčke.

Mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijske redkev (mizuna). Sem lahko uvrstimo tudi rukolo. Izredno aromatično je mikro zelenje čebulnic: pora, drobnjaka, stoletne čebule in seveda navadne čebule.

Božično žito

Prav tako je zelo zanimivo in tudi enostavno, da kot mikro zelenje sejemo žita, posebno se priporočata pira in pšenica. Torej posejemo božično žito, uživamo v njem do novega leta, potem pa ga zjutraj po novoletni zabavi pojemo ali stisnemo v presni sok. Sama si žito sejem celo leto in ga dodam smutijem. Ne glede na to, katero sadje uporabim, doda porezano listje pšenice ali ječmena smutijem prav poseben okus. Zame je odličen.

Kreša, rukola in pšenica Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Ne smem pozabiti na poseben okus zelenja, ki ga da ajda. Tudi ajdo lahko posejemo in pojemo kot mikro zelenje. V tujini pogosto sejejo tudi nekatere cvetlice, kot so sončnice (nevtralen okus) ali kapucinčki, ki pa imajo pikanten, kislo-oster okus.

Pomembno pri izbiri semena

Seveda se najprej odločite, kaj boste z zelenjem naredili. Če boste porezane lističe oziroma rastlinice samo dodali običajnim solatam, je bolje izbrati rastline nevtralnega okusa. Če želite okuse solat popestriti, izberite križnice. Kot dodatek namazom so odlične čebulnice. Pšenica oziroma mikro zelenje iz pšenice, pire in drugih žit so odličen dodatek presno stisnjenim sokovom ali smutijem.

Ko ste se odločili za rastline, izberemo seveda tudi seme. Mnogi na prvem mestu priporočajo ekološko pridelano. S tem bi se strinjala, če bi bila kaljivost tega v redu. Pa pogosto ni. Ker sejemo zelenjavo v lončke, si seveda želimo, da vzkalijo vse rastline. Prav tako je ekološko pridelano seme pogosto bolj okuženo z glivicami, kar pa mikro zelenje ne sme biti.

Kreša odlično uspeva kot mikro zelenjava. Foto: Miša Pušenjak
Miša Pušenjak

Zato vam svetujem, da nabavite seme za kalčke, ki je zagotovo najbolj kaljivo. Med konvencionalno pridelanim semenom pa seveda bodite posebej pozorni, da ni razkuženo. Načeloma na semenu ni napisano, da ni razkuženo. Kadar pa je, mora biti to nekje na zadnji strani vrečice obvezno napisano. Poiščite žig na vrečici s semenom, tam bo pisalo razkuženo, "treated seeds", "behandeltes Saatgut" ali kaj podobnega.

Setev semena

Za setev lahko izberete katerekoli posode, lahko so tudi plitvi krožniki, podstavki …, saj potrebujemo le 2 ali 3 centimetre zemlje. Nekatera semena, kot sta kreša in pšenica, pa lahko sejete samo na mokre papirnate brisače. Križnice je treba posejati v zemljo, saj kalijo v temi, ostankom semenske lupinice pa se izognemo tako, da na seme naložimo nekaj več zemlje (1-2 cm).

Zemljo nasujemo v posodo, rahlo jo namočimo, če je potrebno. Seme preprosto razporedimo po površini zemlje dokaj na gosto. Kako gosto, je odvisno od rastlin (kreše, pšenice, rukole). Posejemo na gosto, semenke naj bodo kar druga poleg druge, seme stročnic pa bolj na redko. Od stročnic najpogosteje sejemo grah ali mungo fižol, seveda pa lahko sejete tudi lečo ali čičeriko, kmalu bo na policah naših trgovin tudi seme črne soje, ki je po mojem odlična tudi v ta namen. Semena bazilike ne pokrivamo z zemljo, ostala semena pa. Postavimo jih na toplo.

Večina semen, če so kvalitetna, vzkali v treh (kreša) do petnajstih dneh (por, drobnjak). Takoj ko opazimo kaljenje, postavimo seme na svetlo in zmerno toplo lego. Le tako boste vzgojili liste, polne klorofila (vsebuje železo, magnezij, kalij …) in drugih koristnih snovi. V temi bo vsega tega manj. Na toplem bo delež pecljev prevelik, saj se rastlinice v želji po svetlobi potegnejo. Sem vas prepričala?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta