Zadnja letošnja opravila na okrasnem vrtu

Matic Sever Matic Sever
08.11.2020 04:50

Bolje je na novo začeti z manjšo grmovnico kot pa tvegati njeno izgubo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pozimi so nam vednozelene grmovnice še kako pomembne, zato le posadimo še kakšno novo.
Matic Sever/Pixabay

Dela na okrasnem vrtu zares nikoli ni povsem konec, a z zaključkom obdobja vegetacije se konča velika večina opravil. November je mesec, ko navadno pospravimo še zadnje odmrle rastline, pograbimo odpadlo listje, zaščitimo kakšno posebno občutljivo rastlino, potem se pa morda naš domet vrtnih opravil že konča. Ker so zadnja leta zelo nizke temperature v tem času prej izjema kot pravilo, se je obdobje, ko nekaj še lahko postorimo, zavleklo bližje zimi.

Čas za nov grmiček

Čeprav je večina grmovnic dandanes gojena v loncih in jih lahko sadimo vse leto, je za vse tiste, ki ne morete z zalivanjem ves čas skrbeti za na novo posajene rastline, idealen čas. V toplih mesecih, ko so grmi tudi bogato olistani, je namreč problem, da se do faze, ko se korenine dobro vrastejo v zemljo, grmi zelo občutljivi na izsušitev, saj je v grudah navadno veliko korenin in malo substrata, ki bi zadrževal vlago. Ravno slednje je bistven razlog za presajanje obstoječih grmovnic ravno zdaj, ko so že v mirovanju.

Preden motiko postavimo v kot ...
Matic Sever/Pixabay

Ker predvsem starejšim rastlinam navadno pri izkopavanju poškodujemo precej korenin, jim to spomladi lahko predstavlja večjo težavo, ker ne morejo zadostiti potrebam vseh novih listov in cvetnih popkov z zmanjšanim in poškodovanim koreninskim sistemom. Pomagamo jim tako, da jih ob presajanju porežemo in tako odstranimo tretjino, lahko tudi do polovico vej. Bolje je na novo začeti z manjšo grmovnico kot pa tvegati njeno izgubo.

Enoletnice, kot so kozmeje, ki jih še nismo pospravili, so nam lahko tudi vir semena za naslednje leto.
Matic Sever/Pixabay

Tudi za vrtnico še ni prepozno

Pozna jesen je odlična za sajenje vrtnic v obliki golih korenin. Že ob nakupu pazimo, da izberemo kakovostne sadike z vsaj tremi močnimi poganjki in dobro razvitimi koreninami. Pomembno je, da kupljene sadike čim prej posadimo. Če jih ne moremo posaditi takoj, jih začasno zagrebemo v zemljo. Pred sajenjem jih je priporočljivo vsaj za eno uro namočiti v vedro z vodo. Sadilna jama naj bo globoka najmanj 40 centimetrov, pri zasipanju sadike pa pazimo, da bo tako visoka, da bo cepljeno mesto vsaj slabih 5 centimetrov nad površjem. Zemljo okoli sadike potlačimo in jo temeljito zalijmo.

Vrtnice bodo najbolj hvaležne za pozno jesensko sajenje.
Matic Sever/Pixabay

Malce pozno za zelnate trajnice, ampak ...

Večina okrasnih zelnatih trajnic je zdaj že suhih ali pa na dobri poti k temu. Izjema so seveda vednozelene, ki bodo ravno zdaj postale najbolj dragocene. Če smo šele sedaj, zaradi posebnih razmer, ki nam vladajo, prišli do časa in idej, kako bi spremenili ali razširili gredico trajnic, je to še vedno mogoče. Sadike lahko posadimo, dokler tla niso zamrznjena. Na mestih, kjer so tla vlažna, se je temu sicer bolje izogniti, ker premrzovanje lahko dvigne sadike, drugje pa večinoma tudi novembrsko sajenje še pride v poštev.

Še nismo počistili?

Porežemo vse grde ostanke okrasnih rastlin in pustimo vse tiste, ki bodo dajale lepo zimsko sliko. Ni nujno, da prav vse suhe dele sproti odnašamo na kompost in si delamo dvojno delo. Če so ostanki zdravi in se hitro razgradijo, jih lahko zdrobimo ali razrežemo na krajše oziroma manjše kose, ter jih med grmovnice in trajnice razporedimo kot zastirko.

Pospravimo oziroma počistimo še zadnje odmrle rastlinske dele.
Matic Sever/Pixabay

Ribnik brez nesnage

V ribnike in druge vodne motive konec oktobra in v začetku novembra pogosto nanese veliko listja. Ne le, da so motivi videti zanemarjeno, odpadlo listje z razpadanjem poslabšuje kvaliteto vode in nam lahko spomladi povzroča še dodatne težave. V izogib vsakodnevnemu čiščenju si lahko pri manjših motivih pomagamo z začasnim nameščanjem mrež, v katere se listje ujame in ga elegantno stresemo stran. Je pa taka rešitev moteča, saj kvari pogled na vodno gladino in lahko moti dostop živali do vode. Poleg pobiranja listja je treba odstraniti tudi odmrle dele obvodnih in vodnih rastlin. Pri tem pa pustimo suhe pokončne poganke, ki gledajo iz vode in poskrbijo za izmenjavo plinov v času zaledenitve.

Listje iz manjših vodnih motivov odstranimo, tudi tisto, ki je že potonilo.
Matic Sever/Pixabay

Nekatere čebulice morajo na toplo

Slovenci smo ljubitelji okrasnih čebulnic iz toplejših krajev, ki pri nas na prostem ne prezimijo. V teh dneh moramo biti pozorni na nizke temperature. Če še niste izkopali gomoljev dalij, gladiol in drugih temperaturno občutljivih lepotic, je to priporočljivo narediti najkasneje po prvi slani.

Najkasneje po prvi konkretni slani izkopljemo dele neprezimnih rastlin, kot so gladiole in dalije.
Matic Sever/Pixabay

Gomolje in čebulice dobro očistimo, napišemo etiketo ali pripravimo drugo označbo ter jih shranimo v hladen in temen prostor, kjer ne bo zmrzovalo. Preden shranimo vse založne organe, jih temeljito preglejmo in odstranimo oziroma zavržemo vse poškodovane ali nagnite primerke.

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta