
Kolikšna je verjetnost, da se na vrhu Everesta na isti dan znajdeta dva zakonska para? Verjetno skoraj ničelna tudi še danes, ko se na najvišji vrh sveta (z izjemo letošnje koronasezone, ko je tudi Himalaja praktično zaprta za tujce) valijo kolone udeležencev komercialnih odprav. Še toliko manjša pa je bila v zgodnjih 90-ih, ko je bil Everest tudi po smeri prvopristopnikov, ki jo danes imenujejo "normalna", dosegljiv le vrhunskim alpinistom. Ampak prav to se je zgodilo 7. oktobra 1990, ko sta na vrh Everesta skupaj stopila Marija in Andrej Štremfelj. Ona kot prva Slovenka, on že drugič, potem ko je bil v navezi z Nejcem Zaplotnikom leta 1979 prvi slovenski osvajalec najvišjega vrha sveta.

Za kakšne druge mejnike, kaj šele tekme, nista vedela in o tem sploh nista razmišljala. Zato sta bila zelo presenečena, ko ju je po vrnitvi v Katmandu himalajska kronistka Elisabeth Hawley, ki je zbirala podatke o vseh odpravah v nepalski del Himalaje, izpraševala nenavadno podrobno. Na primer, kako sta bila oblečena, kako so bili oblečeni drugi člani odprave, kdaj sta prišla na vrh onadva in kdaj drugi ... In potem rekla: "Vidva sta bila prva!" Pa Marija in Andrej še vedno nista vedela, za kaj gre, dokler jima ni povedala, da sta bila prvi zakonski par na vrhu sveta. In ne samo to, le za kake pol ure sta prehitela rusko-ameriški par, ki se je na vrh vzpenjal istega dne. Tako sta postala zmagovalca v tekmi, ki je sploh ni bilo oziroma zanjo nihče ni vedel. Kot prva zakonca na vrhu Everesta sta od takrat zapisana tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.
Objem na vrhu sveta
Leta 1956 rojeni Andrej Štremfelj se je z alpinizmom začel ukvarjati leta 1972 in že leta 1977 je stal na vrhu osemtisočaka Gašerbrum 1. Leta 1979 sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca stopila na vrh Everesta. Zatem je bil še na šestih osemtisočakih in še enkrat na Everestu. Leta 1991 sta z Markom Prezljem preplezala novo smer v alpskem stilu na južni vrh Kančendzenge in za ta vzpon prejela prestižno mednarodno alpinistično nagrado Zlati cepin. V svoji skoraj 50-letni alpinistični karieri je bil na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji, opravil je prve pristope na več sedemtisočakov ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in bil na Denaliju in Aconcagui. Leta 2018 je dobil zlati cepin za življenjsko delo na področju alpinizma.
Leto mlajša Marija je bila leta 1982 članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave na Pik Komunizma. Osvojila je štiri osemtisočake, po Broad Peaku in Everestu še Čo Oju in Daulagiri, bila je na najvišjih vrhovih Severne in Južne Amerike ter preplezala vrsto težkih smeri v Alpah. Oba sta se zapisala pedagoškemu poklicu, Marija kot profesorica biologije, Andrej je profesor telesne vzgoje. Njuno življenje je še vedno tesno povezano z gorami, saj delata kot gorska vodnika. Okrogli obletnici vzpona na Everest je posvečena tudi knjiga Objem na vrhu sveta, ki je izšla v teh dneh. V njej zakonca opisujeta pot na vrh sveta, s katero sta se zapisala v svetovno, ne le slovensko alpinistično zgodovino, občutke, ki jih prinašajo osvojeni vrhovi, pa tudi občutke, kadar ne gre vse tako, kot je bilo sprva načrtovano.
Ne samo dvojno - potencirano veselje je
Pravzaprav je bilo bolj ali manj tudi naključje, da sta šla na odpravo skupaj. Andreja so povabili zamejski Slovenci, ki so se v okviru mednarodne odprave Alpe-Adria odpravljali na Everest po smeri prvopristopnikov in bi jim prav prišle njegove izkušnje. Toda glede na to, da se je leta 1979 na vrh povzpel po prvenstveni smeri po jugozahodnem grebenu, ki še vedno velja za najtežjo smer na Everest, ga lažja varianta sprva ni zanimala. Potem pa je pomislil, da bi se jim lahko pridružila tudi Marija, ki je imela že tudi izkušnje z osemtisočakom. Skupaj sta bila leta 1986 na 8051 metrov visokem Broad Peaku, Marija je s tem osvojila naslov prve Slovenke na osemtisočaku. Ob omembi Everesta ni dolgo premišljala, to je bilo logično nadaljevanje njene alpinistične poti.

Potem ko je še v noči pred zaključnim delom vzpona, ko so prespali v zadnjem taboru na Južnem sedlu, pihal viharni veter, je bilo vreme na odločilni dan jasno in mirno. Na vrhu sta bila dovolj zgodaj, da se jima ni mudilo, dovolj spočita, da sta lahko uživala v prelepih razgledih. Za njima sta na vrh prišla še Janez Jeglič in eden od šerp.

Kakšen je občutek, ko nekaj, kar počneš zelo rad, morda najraje na svetu, deliš s tistim, ki ga imaš najraje na svetu? Je to dvojno veselje? "Ne samo dvojno, potencirano veselje je," je Andrej Štremfelj odgovoril na to vprašanje v intervjuju za Večer.
Ko želiš še nekaj več
Leta 1990 sta že bila starša dveh otrok, Katarina in Anže sta bila stara sedem in deset let, Neža se je rodila osem let po vzponu na Everest. Vprašanj o odgovornosti do otrok ob tako nevarni dejavnosti, kot je alpinizem, sta navajena. "Težko si predstavljam uigran zakonski par, v katerem bi eden neprestano hodil po svetu in plezal, drugi pa recimo igral golf. Po nekem naključju - jaz, ki verujem, verjamem, da po božji volji - nama je bilo dano, da imava tudi družino. Ker če bi jo načrtovala, bi gotovo ostala brez otrok, ker je bilo vedno še to in ono, kar je bilo treba preplezati. Tako kot se danes mladim dogaja, da hočejo prej narediti še to in še to, potem pa naenkrat ugotovijo, da so že toliko stari, da je vprašanje, ali bodo sploh še lahko imeli otroke. Zdaj, ko pogledam nazaj, pa ne bi nobenega vzpona zamenjal za otroke, ni variante. Kasneje vidiš, da je to večja vrednost od vsega drugega. Midva sva živela oziroma sva delno tudi sama zgradila tako okolje, da sva lahko šla oba hkrati tudi v Himalajo, otroci pa so ostali doma. Ljudje se ob tem najprej vprašajo o nevarnosti in odgovornosti, ampak s tem sva midva že razčistila sama pri sebi. Tudi otroci, ki so zdaj že odrasli, se ne spomnijo, da bi bili zaradi najinih odprav kaj prikrajšani. Vsakič, ko sva prišla domov, so se nama zdeli bolj odrasli, bolj samostojni, vedno smo se dobro razumeli, tako da se mi ne zdi, da je bila kakšna škoda, bilo je v obojestransko korist," je o tem dejal Andrej za Večer.
Med mitom in resničnostjo
1. "Alpinizem nama je pomagal pri izbiri odločitev in vrednotenju dogodkov v vsakdanjem življenju," pravita zakonca Štremfelj.
2. Združili so ju hribi, prvič sta šla skupaj plezat na Špik.
3. Marija Štremfelj je na Mount Everest stopila kot 13. ženska v zgodovini, kot tretja Evropejka in kot do zdaj edina Slovenka.
4. Prva sta se na Everest 9. maja 1953 povzpela novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay.
5. Prva ženska na najvišjem vrhu sveta je bila 16. maja 1975 Japonka Junko Tabei.
Marija pa je lani na okrogli mizi o ženskah v alpinizmu dejala: "Himalajizem na splošno je splet veliko različnih dejavnikov, eden od teh je gotovo čas. Vsaj v začetnih časih so odprave trajale tudi po tri mesece - in to je pomenilo tudi tako dolgo odsotnost od doma, družine, otrok, službe. Zato je za ženske zelo pomembno zaledje doma. Če greš na odpravo z gotovostjo, da doma vse teče, kot je treba, lahko izklopiš ta del svojega življenja in se osredotočiš na izbrani cilj. Bistveno je razumevanje tistih ljudi, ki ostanejo doma, da razumejo tvojo potrebo, da kljub vsemu, kar delaš v življenju, želiš še nekaj več."

Marija Štremfelj je po Everestu osvojila še osemtisočaka Čo Oju in Daulagiri. "Himalaja je posebna pokrajina. Na eni strani te dvigne v višave, ko osvojiš neki vrh, ko dojameš, kaj človek lahko v tej pokrajini doživi, hkrati pa se samo trenutek zatem zaveš majhnosti vsega."