
Bil je eden izmed najaktivnejših soustvarjalcev pop kulture preteklega in tega stoletja. Stan Lee je kot pisec, urednik in založnik stripe izstrelil v mainstreamovsko sfero in jih spremenil v kulturni fenomen. Malo založniško hišo Marvel, ki je izdajala stripe, mu je uspelo popeljati do gigantske medijske korporacije. Leejeva želja je bila dvigniti kvaliteto Marvelovih stripov na takšno raven, da nikoli več ne bo nobenemu odraslemu nerodno hoditi po ulici s stripom pod roko. Marvelovi stripi so prevedeni v petindvajset jezikov in izdani v petinsedemdesetih državah. Stan Lee bi konec preteklega leta praznoval šestindevetdeseti rojstni dan, a je 12. novembra preminil, in to leto dni za svojo ženo Joan, s katero sta bila v zakonu skoraj sedemdeset let.
Na začetku je pisal osmrtnice za znane osebe
Superjunak s solidno plačo
Stan Lee je skupaj z najznamenitejšimi risarji (Jack Kirby, Steve Ditko in Bill Everett) sodeloval pri snovanju Marvelovih superjunakov, kot so najuspešnejši Spider-Man pa Fantastični štirje, Hulk, Iron Man, Doktor Strange, Thor, Možje X, Maščevalci, Črni panter, če navedemo le najznamenitejše. Zasluge mu pripisujejo pri sonastajanju več kot tristo stripovskih likov.
Danes Marvelovi superjunaki služijo milijarde dolarjev. O njihovih avanturah so posneti številni filmi in nanizanke; v njih se Stan Lee, podobno kot znameniti režiser Alfred Hitchcock v lastnih filmih, pojavlja s kratko epizodno vlogo. V zadnjih desetih letih so tovrstni filmi s prikazom v kinematografih prinesli zaslužek v višini 17,6 milijarde dolarjev. Komercializacija superjunakov je brezmejna: ob stripih in filmi se tržijo še računalniške igre, majice, plišaste igrače in mnoštvo drugih izdelkov.
Disney je leta 2009 kupil Marvel za štiri milijarde dolarjev in tudi novi lastniki so Stana Leeja označili za svojo legendo z izjemnimi zaslugami pri poslovni rasti podjetja.


Popravil slab sloves stripov
Ob 75. obletnici Marvela je Stan Lee, kot se zanj spodobi, svoje spomine izdal v grafični stripovski obliki in v njih razkril marsikaj o sebi. Ko se je Stanley Martin Lieber, kakršno je njegovo pravo ime, leta 1922 rodil v delavskem in imigrantskem okolišu newyorškega Upper West Side Heights na Manhattnu, se je gospodarska kriza krepko zajedla v delavski razred. Revna štiričlanska družina židovskih emigrantov (romunskega porekla) je živela v majhnem stanovanju in očetova brezposelnost je bila povod, da je Stanley že kot najstnik služil denar. Preden je začel snovati svoje znamenite like, je pisal osmrtnice za znane osebe in delo opustil, ker je menil, da je zanj preveč depresivno. Zveze in poznanstva so mu leta 1939 zagotovili službo pri podjetju Timely Publications (Comics), ki se je ukvarjalo z izdajanjem stripov. Kasneje se je podjetje preimenovalo v Atlas, nato pa v znameniti Marvel Comics.
Pravljice za odrasle
Za Stana Leeja so bili stripi "pravljice za odrasle". Kadarkoli je pisal zgodbo za strip, je zmeraj upal le na dobro prodajo stripa, da bi lahko obdržal službo in plačeval najemnino. "Nikoli, niti v milijon letih, si ne bi mogel zamisliti, da se bo iz vsega izcimilo to, kar se je. Nikoli!"
Kar 69 let dolg zakon
Moralna opora Stanu Leeju, katerega prepoznavni znak so bili srebrni brki in zatemnjena očala, je bila zmeraj njegova soproga Joan Lee, s katero je bil v zakonu od leta 1947. Ob njegovi 75-letnici delovanja v svetu stripov je spregovoril tudi o tem, kako je kot mladenič risal svojo idealno žensko, ki jo je nato našel v Joan, manekenki za klobuke. V času, ko sta se spoznala, je bila Joan poročena. Med drugo svetovno vojno, ki jo je preživljala v rodni Angliji, se je zgolj po oseminštiridesetih urah poznanstva poročila z vojakom in z njim zaživela v nesrečnem zakonu. Takoj po ločitvi leta 1947 se je poročila s Stanom in v zakonu sta se jima rodili dve hčerki. Joan je kasneje postala igralka, njena druga hčerka pa je umrla tri dni po rojstvu. V času, ko je Stan Lee obupaval nad usodo stripa, saj so na trgu prevladovale zgolj vojne zgodbe, znanstvena fantastika ali pa romantizirane teme, in je želel zapustiti delo pri Timely Publications (Comics), mu je žena svetovala, naj oblikuje stripe tako, kot si jih sam zamišlja. Naj spiše zgodbo, na katero bo ponosen. Če mu ne uspe, ga bodo tako odpustili ali pa bo sam dal odpoved. Stan je Joan priznal moralne zasluge, da so na osnovi njene vzpodbude nastali Fantastični štirje, ki so nato spremenili usodo stripa. Ob preselitvi v Kalifornijo, kjer se je pričela ekranizacija stripovskih superherojev, je Joan posojala glas nekaterim Marvelovim likom in se občasno prav tako epizodno pojavila v filmih kot soprog Stan. Bila je tudi avtorica leta 1987 uspešne novele Mesto užitka. Njegova soproga Joan je preminila leto dni pred njim, živela je petindevetdeset let. Njene smrti Stan ni mogel preboleti, je pa njegovo žalovanje izkoristil dolgoletni menedžer Jerardo Olivarez. Dokopal se je do krvi Stana Leeja in prodajal stripe z žigom iz njegove krvi po petsto dolarjev. Skupaj z Leejevim osebnim bankirjem mu je uspelo na njune račune speljati skoraj pet milijonov Leejevega denarja; poleg odpusta sta si prislužila še tožbo znamenitega tvorca stripov.

Spider-Man je glavni
Leta 1958 se je Jack Kirby vrnil in v skupnem sodelovanju je nastala skupina z imenom Fantastični štirje. Kirbyjev likovni stil je še danes med najbolj prepoznavnimi in cenjenimi v stripovski kulturi - nadeli so mu laskav naziv kralja stripov. Pri uredniškem delu je Stan Lee spoznal, da njegova nadarjenost ni le v snovanju stripovskih zgodb, marveč v tem, da je znal iz svojih sodelavcev potegniti najboljše. V nekem intervjuju se je spominjal, da je bil v tistih časih najpomembnejši videz naslovnice, ki je morala prepričati kupca, da je v časopisnem kiosku kupil prav Marvelov strip. Mladi Marvelovi risarji so v poznih petdesetih letih tekmovali s konkurenčnim podjetjem DC Comics, ki je tržišče osvajalo s Supermanom, Batmanom, Wonder Woman, Flashem ... Stan Lee je vedel, da morajo imeti njihovi junaki drugačno osebnost in drugačen pristop k občinstvu, če želijo biti konkurenčni in dvigniti priljubljenost stripov, ki so imeli takrat sila slab sloves. Bistven preboj je v sodelovanju s sodelavci dosegel po letu 1961, ko je likom vdihnil večjo humanost in jim dodal človeške napake.

Hiter pisec
Stan Lee je uvedel znamenito metodo nastajanja stripov: zamislil si je ogrodje stripovske zgodbe, likovni izraz prepustil genialnima soustvarjalcema Jacku Kirbyju in Stevu Ditku, nato pa v oblačke vnesel besedilo. "Sem hiter pisec, morda ne najboljši, a zato zagotovo najhitrejši," je nekoč samokritično izjavil.
Uspešno je znal vzpostavil komunikacijo z bralci, dolga leta je pisal kolumno Stan's Soapbox, v kateri je bralcem približal ozadje nastajanja stripov in s tem populariziral marsikaterega avtorja ter ga spremenil v mednarodno zvezdo na tem področju. Izrek, ki ga je gojil in z njim zmeraj dokončal kolumno, je bil "Excelsior!" (Vedno višje). Zanj strip ni bil le oblika zabave za občinstvo, vpletal je boj proti rasizmu, drogi, diskriminaciji, socialnemu razlikovanju, netolerantnosti in predsodkom.
Leta 1969 je končal aktivno obdobje avtorja in urednika pri Marvelu, postal je založnik Marvelovih stripov. V začetku osemdesetih let se je iz New Yorka preselil v Kalifornijo, da bi svojim junakom vdihnil življenje še na filmskih platnih. Popolnoma mu je to uspelo šele s sodobno tehnologijo, ki je njegovim superjunakom omogočila, da so junaštvo enakovredno izžareli tudi v filmu.
Kjer je veliko denarja, so tudi prepiri. Z uspehom so se pojavili dileme, spori in kontroverzne zgodbe o tem, kdo je avtor Fantastičnih štirih, kdo si je pravzaprav zamislil Hulka ali Spider-Mana. Predvsem Jack Kirby je kasneje poskušal s tožbami doseči svoje avtorstvo pri Marvelovih junakih. V intervjujih je Stana Leeja označil za brezplodnega pisarniškega delavca, ki mu ne gre pripisati ne izjemnih zgodb in ne besedil, kakor tudi ne soavtorstva pri oblikovanih superjunakih. Poznavalci menijo, da je resnica ta, da brez sinergije vseh znamenitih snovalcev Marvelovi superjunaki ne bi tako sijajno zaživeli.
Stan Lee se je odločil tudi za lastno poslovno pot in po domala šestdesetih letih dela pri Marvelu tega zapustil in zasnoval lastno podjetje Stan Lee Media, ki pa je bilo kratkega veka in je leta 2001 razglasilo stečaj. Tri leta kasneje je pričel sodelovati s Pow! Entertainment ter zanje razvijal nove like in franšize, sodeloval pa je tudi z nekoč največjim tekmecem DC Comics.