Letošnja predstavitev slovenskih prejemnikov najvišjih priznanj londonskega Decanterja, ki velja za prestižno ocenjevanje vin na svetovni ravni, je bilo letos še posebno slovesno. Ne le, da je bila že deseta po vrsti, v dvorani kongresnega centra Brdo pri Kranju, kjer je potekala, je bilo v posebnem kotičku možno pokušati vsa slovenska vina, ki so do sedaj prejela platinasto medaljo, torej najvišje možno priznanje, in druga nagrajena vina - bar Asko jo je poimenoval Retrospektiva platinastih medalj ter regionalnih in mednarodnih trofej. In bilo je kaj za pokusiti. Na celotnem Salonu prestižnih vin je svoja vina, nagrajena s platinastimi, zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, predstavilo 50 vinarjev, ki so gostom v pokušanje ponudili okoli 150 vin. Med njimi so bili nagrajenci iz sedmih držav, največ iz Slovenije, pa iz Hrvaške in Srbije.
Tudi Srbija se uveljavlja
Prav Srbija je država, ki se vse bolj uveljavlja v vinskem svetu. Omeniti velja, da je peneče vino Eclater, letnik 2019, iz kleti Winery Zvonko Bogdan iz Palića v Vojvodini prejelo zlato medaljo, leto dni starejša penina srebrno, kar tri rdeča vina iz te kleti pa so prejela bronasto medaljo (mimogrede, Bogdan je eden najbolj znanih pevcev starogradskih pesmi starejše generacije). Poleg njegovih vin so srbski vinarji prejeli še tri zlate medalje, na lanskem ocenjevanju pa je bilo belo vino Grašac vinarstva Vinčić (Šid), letnik 2020, proglašeno za "best in show". Prav zaradi prodora srbskih vin je bila v okviru letošnjega salona na sporedu tudi delavnica z naslovom Srbske super zvezde, vina, o katerih se govori. Vodil jo je Igor Luković, poznavalec vinske scene, ki je od leta 2019 tudi ocenjevalec na Decanterju.
Kaj pa Slovenci?
A vrnimo se k slovenskim vinom. Na letošnjem Decanterju je Slovenija prejela eno platinasto in pet zlatih medalj, skupno pa 223 medalj. Platinasto medaljo je svojemu nizu treh dosedanjih platinastih medalj (ter več srebrnih in bronastih) za penine in naziva Regional Trophy (iz leta 2015) dodala hiša Bjana (Brda). Njena penina Cuveé Prestige Extra Brut (2019) se je tako znašla med najvišje ocenjenimi peninami, torej tudi v hudi konkurenci francoskih šampanjcev. Samo trinajst penin se je na letošnjem Decanterju ocenjevalcem zdelo tako prestižnih, da so jim podelili platinasto medaljo. In če vemo, kako poteka ocenjevanje do medalje najbolj dragocenega leska, je priznanje toliko več vredno.
Ko gredo vina skozi prvo sito in jih sodniki uvrstijo med prejemnike zlate medalje, ista vina čez nekaj dni po degustaciji ocenijo še enkrat. Vino lahko uvrstijo razred nižje, med dobitnike srebrne medalje, ostane lahko med zlatimi ali ga uvrstijo med tista, ki bi lahko postala platinasta. Tretja degustacija je potem odločilna - vino ostane v kategoriji platinastih ali pa se vrne med zlata.
Bjana in Taittinger
Ob še enem velikem uspehu na za vinarje tako pomembnem ocenjevanju, kot je Decanter, sta Petra in Miran Sirk iz hiše Bjana pripravila še čisto posebno degustacijo, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Istočasno smo povabljeni namreč pokušali dve penini s platinasto medaljo z letošnjega ocenjevanja, Sirkov že omenjeni Cuveé Prestige Extra Brut 2019 in šampanjec hiše Taittinger Brut Chapagne 2016. Obe vini sta na Decanterju dobili enako število točk, 97.
A kot je uvodoma povedal Miran Sirk, in potem ponovil še Dušan Brejc, enolog in degustator, ni šlo za tekmovanje ali ocenjevanje, pač zgolj za primerjavo. Katera penina ima kakšne mehurčke in zakaj, kakšna je razlika v svežini, cvetici, aromi, vonju in videzu. Kakšno razliko občutimo, če najprej pokusimo bjano in potem Taittingerjev šampanjec in obratno. O kakovosti obeh namreč ne gre dvomiti, Decanterjeva ocena pomeni, da sta obe penini izkazali toliko odličnosti, da je debata o stopnji kakovosti ene ali druge skoraj nepotrebna. In kaj so o primerjavi rekli pri Taittingerju? Sirk je povedal, da jih je seznanil z namenom in da so pozitivno sprejeli ta edinstveni dogodek, sploh ker ni šlo ta tekmovanje, pač pa zgolj za prepoznavanje značilnosti obeh penin. Dogodka pa se niso udeležili, ker so bili tiste dni v Makedoniji na ogledu vinskih kleti.
So pa poznavalci menili, da mora Sirk v svoje penine vložiti veliko več truda, znanja in naporov, da doseže kakovost, ki jo pridelovalci v Šampanji že zaradi lege vinogradov in značilnosti tamkajšnje zemlje in podnebja lažje uravnavajo. A znana sta tudi trma Mirana Sirka in njegovo načelo, da ne kopira vinarjev iz Šampanje, ampak dela po svoje. Izrabi značilnosti podnebja v Brdih, povedal je tudi, da za svoje penine uporablja najbolj enostavna vina in se trudi 49 različnih vin kombinirati za 26 penin. Kot kažejo priznanja, ki jih hiša Bjana prejema, Sirku to odlično uspeva. In navsezadnje ni zanemarljivo, da najvišje ocene na prestižnih ocenjevanjih odpirajo tudi vedno nove priložnosti za nastop na tujih trgih.
Od nekdaj v svetovnem vrhu
A ne le letos, slovenski vinarji so od skorajda samih pričetkov ocenjevanja na Decanterju (začelo se je leta 2005) posegali po najvišjih trofejah. Za regionalne trofeje, eno najvišjih priznanj, so prvi poskrbeli v hiši PRA-VinO Čurin-Prapotnik s kar tremi regionalnimi trofejami med letoma 2006 in 2008 za izjemna sladka vina. Prvo vino z nazivom Regional Trophy je šipon ledeno vino 2003 iz hiše Čurin-Prapotnik. Za prvo regionalno trofejo za suho vino so zaslužni v hiši Jakončič. Leta 2007 jo je prejelo njihovo vino Carolina bela 2004.
Leta 2011 beležimo prvo slovensko mednarodno trofejo (International Trophy), najvišjo možno priznanje na ocenjevanju Decanterja. Prejel jo je šipon - slamnato vino 2009 iz hiše Dveri-Pax. Na prvo regionalno trofejo za rdeče vino je bilo treba počakati do leta 2013, prejelo jo je vino pavo rdeče 2009 iz hiše Kristančič.
Prvo regionalno trofejo za peneče vino je leta 2015 prejela hiša Bjana za brut rosé. Bjana je obenem hiša z največ najvišjimi nazivi pri nas. Seveda pa velja omeniti tudi najbolj trofejno slovensko vino, verjetno tudi v mednarodnem smislu - leonardo iz hiše Marjana Simčiča. Poleg platinaste medalje, regionalne trofeje in celo naziva Best in Show je vino namreč prejelo še šest zlatih medalj.
Tudi na vzhodu odlična vina
Iz Brd se preselimo na Štajersko, kjer vinarji od nekdaj pridelujejo odlična vina, pretežno bela. To kažejo tudi medalje različnih barv, prejetih na letošnjem Decanterju. Zlato medaljo je tako prejelo vino Extrem 2021 iz hiše M-enostavno dobra vina, kar je že drugo zaporedno zlato za to vino, z osmimi srebrnimi medaljami se lahko pohvalijo v hiši Dveri Pax, vino Frešer z Ritoznoja pri Slovenski Bistrici in Vino Hlade iz Kamnice pa z dvema, tako kot klet Zlati Grič iz Slovenskih Konjic. Pet srebrnih medalj so prejela vina kleti Puklavec Family Wines, tri vina iz ponudbe mariborske vinoteke Rožmarin pa srebrno. Srebrna je bila tudi zlata radgonska penina Ciconia. Cela vrsta drugih vin z vzhodnega dela države je prejela bronasto medaljo.