Eden možnih načinov dviga splošne vinske kulture ter hkrati poudarjanja lokalno in regionalno še posebno prepoznavnih sort so vinski saloni, ki jih praviloma vsako leto pripravijo v središčih pridelave. Žal so zadnje čase nekateri (na primer jeruzalemski, posvečen predvsem mnogo premalo promoviranemu šiponu) zamrli ali pa vsaj niso dovolj prisotni v zavesti zainteresirane javnosti. A k sreči nekateri drugi iz leta v leto pridobivajo veljavo. Tak je tudi Salon Sauvignon na Ptuju, ki so ga prejšnjo soboto pripravili šestič.
Vsesplošna kriza zaradi pandemije novega koronavirusa ga je nekoliko okrnila, a bržkone le začasno. Običajno je sicer aprila (že zaradi sezone špargljev - sveži in suhi sauvignoni tekočega letnika se k njim izvrstno podajo), lokacija pa dominikanski samostan. Tokrat so ga pripravili mnogo kasneje v atriju večjega, minoritskega samostana.
Imajo kaj pokazati
Izostali so razstavljavci iz tujine pa tudi prisotnost mednarodne strokovne javnosti je bila manj opazna. Malenkost manjši kot pretekla leta je bil prav tako obisk. Je pa tako prišla še bolj do izraza raznolikost slovenskih vin. Predstavilo jih je 52 vinarjev - večina štajerskih, trije dolenjski in šest primorskih.
Vinarstvo hudo prizadeto
Prekinjeni turistični tokovi in omejitve pri delovanju gostinskih obratov zaradi epidemije covida-19 so razmere na vinskem trgu tako zaostrili, da nekateri resno razmišljajo o predelavi vina v alkohol za razkuževanje. A to bi bilo - sploh pri tako vrhunski letini, kot je lanska - skrajno kratkovidno. Predelava v vinjak bi bila manj bogokletna, a ta mora zoreti kar nekaj let, vinarji pa morajo preživeti tudi zdaj. Premišljeno selektivna zelena trgatev je sicer lahko naložba za prihodnost, a vinograd je treba negovati enako skrbno. Za zaukazano odpoved pridelku kar povprek in ad hoc je letos že malce (pre)pozno, sploh pa bi bilo treba za kaj takega kmetom zagotoviti ustrezne subvencije. Neke vrste podpora bi bila dobrodošla tudi pri odkupu grozdja, saj trenutna situacija preti z naravnost katastrofalnim padcem cen, ki jih vinogradnikom ponujajo večje vinske kleti.
Skladno z mnogimi jedmi
Precej razširjeno je mnenje, da klasično pridobljena vina sorte sauvignon niso najbolj primerna za daljše staranje. A ni nujno tako. Morda so res najbolj popularna sveža in zelo suha tekočega letnika, z dovolj izrazitimi kislinami in značilno aromatiko (po bezgu, pasijonki, grenivki, breskvah, travah, špargljih ...), a svoj čar imajo tudi starejša, celo arhivska. Na ptujskem salonu je bilo najstarejše predstavljeno staro 50 let, donegovano v lokalni kleti (z največjim arhivom pri nas - najstarejše vino, ki ga hrani, ima častitljiva 103 leta), delikatno, a še vedno nadvse pitno in s solidno ohranjenimi sortnimi značilnostmi.
Luksemburški piščanec v vinu
4 kosi piščanca (najbolje cela bedra)
sol, črni poper
5 dag masla
5 cl vinjaka ali konjaka
2 dl belega vina (po želji renski rizling ali sauvignon)
4 šalotke ali 1 čebula
1 strok česna
15 dag šampinjonov
1 žlička mehke moke
1 dl sladke smetane
1 rumenjak
muškatni orešček
1 žlička ostre gorčice (dijonske)
peteršilj
40-50 dag širokih jajčnih rezancev
po želji poljubna zelenjava
Piščanca posolimo in popopramo, na polovici masla ga z vseh strani na hitro opečemo. Zmanjšamo temperaturo, dodamo sesekljano šalotko, ko ta postekleni, pa še česen. Flambiramo z vinjakom, dodamo vino, po potrebi še solimo in popramo, in na majhnem ognju pokrito dušimo kakih 20 minut (vmes piščanca obrnemo). Na preostalem maslu na hitro popražimo na liste narezane gobe. Smetano gladko zmešamo z moko, gorčico, rumenjakom in malo muškata. Primešamo mesu skupaj z gobami in še malo pregrejemo, da se omaka poveže in zgosti. Potresemo s sesekljanim peteršiljem ter postrežemo s kuhanimi rezanci in al dente kuhano zelenjavo.
