Da trende pri oblikovanju vrtov lahko razumemo zelo različno, zelo osebno, sem razložil že v prejšnjem prispevku pred dvema tednoma. Dotaknil sem se tudi konkretne rabe rastlin. Tokrat pa bom nadaljeval z nekaterimi perečimi in zanimivi vprašanji, s katerimi se v praksi srečujemo, ko govorim o trendih predvsem na področju zasajanja vrtov in drugih zelenih površin.
Nič več cipres
So žive meje iz klekov (cipres) končale svojo ero? Preprosto da! Eden glavnih razlogov je, da smo jih po naši deželi preveč masovno zasajali v prejšnjih desetletjih in s tem omogočili hitro razmnoževanje bolezni in škodljivcev. Drugi pa je tudi globalna trgovina, ki prinaša tujerodne bolezni in škodljivce. Ker se te rastline marsikje hitro sušijo in propad lahko zaustavimo le z veliko kemije, jih v službi pri svojih projektih sploh ne uporabljam. Raje posegam po tisi, gabru in bukvi, ki pravilno striženi dosegajo dobre rezultate tako po videzu kot funkciji.
So srebrne smreke, rododendroni, rdečelistni japonski javor, vrtnice in hortenzije tudi povsem iz mode? Te rastline so z nami že dolgo in nekatere so doživele pravi bum ter masovno uporabo po naših vrtovih. Sadilo se jih je večinoma zaradi atraktivnih barv, preprosto zato, ker so pritegnile oko - in brez vsakega koncepta. Moj moto je, da se da vse rastline uporabiti, le okoliščine morajo biti prave - in skrbno premleti kombinacije in njihovo vlogo v neki vrtni zasnovi.
Tako bi lahko rekel, da na videz izpeta, zdaj staromodna rastlina v smislu slabega pomena ni nujno slaba, le prav jo je treba umestiti. Tak primer so vrtnice, ki so včasih v vrstah ob dovozih na daleč kričale v žametno rdeči, danes pa z odpornimi sortami in morda subtilnejšimi barvami lahko ustvarimo prekrasne kombinacije s trajnicam in drugimi grmovnicami. Podoben "preporod" so doživele tudi omenjene hortenzije, dalije, celo nekatere enoletnice, kot so kozmeje in cinije.
Večnamenske rastline in praksa
S tem imam v mislih tiste rastline, ki so lahko tako lepe kot užitne - ali pa vsaj medovite. Še posebej na balkonih in terasah si mnogi želijo kar najbolj izkoristiti prostor. Ker ne želijo le neprivlačnih loncev s paradižniki in solato, poskušajo ustvariti bodisi mešane zasaditve ali pa uporabiti rastline, kot so številna zelišča in dišavnice, ki jih lahko hkrati uporabljamo pri kuhi in so tudi izredno lepe.
In kako je z rabo v praksi: razmeščanje, kombiniranje, barve, oblike? Malce nehvaležno je delati nek povprečen opis za vse, zato se bom nekoliko bolj naslonil na moj pristop.
1. Umeščanje rastlin na vrt. Da bi tu govorili o kakšni zelo trendovski praksi, ne morem trditi, saj gre za uveljavljene in dobro preizkušene pristope ustvarjanja nekega osnovnega ogrodja in nizanja manjših grmovnic in zelnatih rastlin kot dopolnitev slike. Morda lahko izpostavim le rabo rastlin tam, kjer v preteklosti ni bilo toliko potrebno. Vedno več se ozelenjuje stavbe v obliki zelenih streh, zelenih sten - pa tudi ustvarjanje pravih vrtov v koritih, loncih in dvignjenih gredah na balkonih, terasah in strehah ter raznih ploščadih v urbanih okoljih je v razmahu.
2. Kombiniranje rastlin je zelo zanimivo. Od starih vzorcev razmeščanja, kot so predvsem razne obrobe iz ene vrste rastlin in pravilno oblikovanih gred zasajenih z eno sorto enoletnic, smo prešli na bolj sproščene oblike gred in sajenje po sklopih ali blokih. Do danes smo glede na projekt - še posebej, če gre za bolj sproščene teme ali pa vezane na bolj naraven videz - koncept blokov razbili do te mere, da nekako posnemamo vzorec naravnega rastja, ki ga najdemo na primer na traviščih. Delno rastline rastejo po različno velikih skupinah, delno pa se pojavljajo posamično. Tak pristop pride bolje do izraza predvsem v malce večjih zasaditvah.
3. Pri barvah je težko reči, kaj je trendovsko. Zato, ker se nekateri sezonsko naslanjajo na splošne globalne smernice, ki se uporabljajo v različnih industrijah in oblikovanjih. Pri barvah so težave tudi zato, ker vrta ne zamenjamo vsako leto. Moje pravilo je, da smo raje malce bolj zadržani oziroma raje poslušamo sebe. Če pa v grobem povzamem dogajanje iz tujine, lahko rečem, da je vsekakor poudarek na zelenih odtenkih kot dobri osnovi, ostale barve pa so le dodatek. Pri tem pa se navadno omejimo le na ožji del barvnega kroga.
