V soboto, 1. februarja, je po skoraj devetih letih z Opčin v Trst zopet peljal tramvaj. V mestu ga je pričakala večja skupina ljudi, vsi s telefončki, da posnamejo dogodek. Tržačani so na tramvaj zelo navezani, sicer pa je vožnja s tramvajem res lepo doživetje, saj nudi razgled na mesto in zaliv, ki je res enkraten. Vsi turistični vodiči to vedo in v knjigah velja za eno največjih znamenitosti Trsta.
"Trst je mesto, v katerem polovica cest vodi navzgor, druga polovica pa navzdol," je šolar začel nalogo z naslovom Opiši svoje mesto. Anekdota je resnična, učitelj jo je razkril, ime učenca pa ostaja neznano. Trst v resnici ne leži na ravnini. Tudi tisti del mesta, ki ga ljudje poznajo, torej jedro ob Velikem trgu s palačami in ravnimi ulicami, je nastal umetno, predvsem v času Marije Terezije, z zasipanjem morja, kar je imelo dvojni učinek: omogočilo je gradnjo mesta praktično na ravnini, obenem pa je v pristanišču morje dovolj globoko, da v njem pristajajo tudi največje ladje. Prav zato ima Marija Terezija spomenik v tako imenovani terezijanski četrti; postavili so ji ga pred kratkim.
Problem, ki ga je imela avstro-ogrska monarhija, za katero je bil Trst glavno pristanišče, je zadeval višinsko razliko med Trstom in Opčinami. Teh 330 metrov za tiste čase, ko je Martin Krpan na svoji kobilici prenašal sol, niso bile mačje solze. Do sredine 19. stoletja so to počeli po dokaj strmi cesti z volovskimi vpregami, te so bile dober posel za hlevarje. Z Opčin naprej so prevoze opravljali z navadnimi vozovi - seveda je šlo vse zelo počasi, trajalo je več dni, preden je tovor prišel do Dunaja.
Ko so gradili južno železnico, ki je leta 1857 povezala Trst z Dunajem, so morali za premostitev te višinske razlike narediti velik krog, iz Trsta ob obali nad Miramarskim gradom mimo Nabrežine do kraške planote in nato nazaj do Opčin. Takrat je vožnja z vlakom trajala 24 ur, kar je bilo neprimerljivo manj kot vožnja s konjsko vprego. Iz Trsta na Opčine je bilo mogoče priti z vlakom, kar je seveda zelo olajšalo pot prebivalcem zahodnokraške planote.
Ampak obstajal je tudi problem širitve mesta. Trst se je nujno širil navzgor. Vedeti je treba, da je bilo mestno jedro v zahodnem delu mesta, ob pristanišču in ob železniški postaji. Tam so se ljudje naseljevali in graditi so začeli hiše na področju med Trstom in Opčinami. Tem prebivalcem je bilo treba zagotoviti prevoz v mesto in nazaj. To je bil konec 19. stoletja, čas dolgega miru in gospodarskega cvetenja. Tako se je porodila zamisel o povezavi med Trstom in Opčinami, seveda s tramvajem, ki je bil v tistem času, ko ljudje avtobusov še niso poznali, najučinkovitejše prevozno sredstvo. Ampak obstajal je problem, višinska razlika 330 metrov z zelo velikimi nakloni: 800 metrov proge s 26-odstotnim naklonom je bil za tisti čas zahteven projekt. To vprašanje so najprej rešili z zobatimi kolesi, a ni šlo, zato so se za tistih 800 metrov leta 1926 odločili za sistem vzpenjače: dvema servisnima tramvajema, ki sta bila povezana, eden je porival tramvaj navzgor, drugi ga je zaustavljal, da ne bi prehitro vozil navzdol.
Tramvajska vozovnica stane poldrugi evro, toliko kot za tržaške avtobuse
Prvi tramvaj je z Opčin v Trst zapeljal 9. septembra 1902. Takrat so bili tramvaji v Trstu običajno javno prevozno sredstvo, ukinili so jih šele leta 1970. Openski tramvaj (italijansko Tranvia di Opicina) pa je vseskozi deloval. Nekajkrat so sicer tramvaje zamenjali z novejšimi, načrtovali so tudi podaljšanje proge, celo do Sežane, ki je po prvi svetovni vojni pripadala Italiji, a so potem ta načrt opustili. Tramvaj je upravljalo Podjetje malih tržaških železnic, ki je imelo 50-letno koncesijo, torej do leta 1961, nakar je tramvaj pripadel občini Trst oziroma občinskemu podjetju ACEGAT, ki je leta 1970 ločil javni prevozni servis od komunalnih storitev; takrat je nastal Prevozni konzorcij, leta 2000 pa javno podjetje Trieste trasporti, ki je eno od podjetij javnih prevozov v Furlaniji – Julijski krajini.
V začetku 20. stoletja so bile vožnje tramvaja kar nekajkrat prekinjene zaradi vzdrževalnih del, dva tramvaja pa sta 16. avgusta 2016 trčila in tramvaj je obstal vse do 1. februarja letos. V teh letih je bilo veliko polemik, ampak najprej je bilo treba tako progo kot tudi tramvaje prilagoditi novim varnostnim določilom. V vseh teh letih so med Trstom in Opčinami sicer vozili nadomestni avtobusi, ampak vožnja še daleč ni tako slikovita kot s tramvajem. Pa še nekaj je treba povedati: na tramvaju je tudi posebno stojalo za kolesa, ki so ga Tržačani uporabljali zlasti ob nedeljah, da so lahko kolesarili po kraški planoti. Tistih 330 metrov višinske razlike je bil za amaterske kolesarje prezahteven zalogaj.
Tramvaj je vključen v redni promet in to velja tudi za ceno vozovnice, ki stane poldrugi evro, toliko kot za mestne avtobuse. Ponovna vzpostavitev proge koristi seveda prebivalcem Opčin in Trsta, lahko pa tudi turistom, kajti na Opčinah je blizu začetne postaje veliko brezplačno parkirišče, kjer lahko turisti pustijo svoje vozilo in se mirno, v slabih 20 minutah, pripeljejo v središče mesta.
Za konec pa še to: Opčine ležijo na območju zaščitene slovenske manjšine in ime naselja bi moralo biti na tramvaju, na postajah in na voznih redih navedeno dvojezično. Na to so seveda "pozabili", kar se rado zgodi.
