Matija Stepišnik
Sezona zimskih športov se počasi bliža h koncu, a časa za počitek ne bo veliko. Pogledi mnogih vrhunskih športnikov so že usmerjeni v naslednje leto. Do naslednjih zimskih olimpijskih iger (ZOI) v Italiji je namreč manj kot leto dni. In olimpijsko leto je v mnogih športnih očeh še vedno nekaj posebnega. Milano bo najboljše zimske športnike sveta gostil skupaj s smučarskim središčem Cortino d'Ampezzo, in sicer med 6. in 22. februarjem 2026. Prizorišča bodo še v Livignu, Bormiu, Anterselvi, Predazzu in Teseru.
Odprtje olimpijskih iger bo na kultnem stadionu Giuseppe Meazza oziroma San Siru v Milanu, domovanju velikih mestnih tekmecev AC Milana in Interja. Vendar olimpijski ogenj ne bo ugasnil tam, temveč bo zadnje dejanje v sloviti amfiteatrski areni v Veroni. Uradni maskoti iger sta veliki podlasici oziroma hermelina Tina in Milo, ki naj bi predstavljala igrivost in povezanost z naravo. Ime Tina izhaja iz Cortine in bo maskota olimpijskih iger, njen brat Milo pa paraolimpijskih iger (ime izhaja iz Milana). Prodaja vstopnic se je že začela, zaradi bližine naslednjih ZOI pa bo to tudi nadvse privlačna priložnost za slovenske navijače in ljubitelje zimskih športov. Vstopnice bodo izključno digitalne.
Premierno turno smučanje
Okoli 3500 športnikov iz 93 držav se bo udarilo za medalje v 16 olimpijskih zimskih športih. Slovenska odprava, ki se bo seveda šele izoblikovala v naslednjih mesecih, bo pri zahodnih sosedih branila sedem odličij iz Pekinga 2022. Spomnimo: na Daljnem vzhodu so posebno izstopali smučarski skakalci s štirimi kolajnami. Med novostmi, ki jih velja omeniti, bo denimo turno smučanje. In v tem svežem olimpijskem športu so slovenski obeti dobri. Kajti slovenska reprezentanca v turnem smučanju se je te dni s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z dvema zlatima medaljama in skupno desetim mestom med 33 reprezentancami, kar je največji ekipni uspeh za Slovenijo v tem športu.
Bistveno manj denarja za igre
Po času megalomanskih, spektakelskih iger naj bi se naslednje vrnile k osnovam, k bolj racionalnemu načrtovanju in porabi, torej k zavezi trajnostnemu razvoju z manj velikimi infrastrukturnimi posegi. 1,5 milijarde evrov naj bi bil proračun italijanskih ZOI, kar je bistveno manj, kot so porabile organizacijske ekipe v Sočiju, Pjongčangu in Pekingu. Okoli 90 odstotkov potrebne infrastrukture je bilo zgrajene in nared že pred začetkom, nekateri objekti so potrebovali kvečjemu osvežitve in manjše prenove.
Zgodba znamenitega stadiona
San Siro, prizorišče odprtja ZOI 2026, je stadion, ki je najbolj poznan po nogometu in množičnih koncertih. Stadion so zgradili leta 1926 na pobudo tedanjega predsednika AC Milana Piera Pirellija. Ime je dobil po mestni četrti San Siro, kjer stoji. Sprva so tam igrali rdeče-črni nogometaši AC Milana, od leta 1947 pa ga uporablja tudi mestni rival Inter. Leta 1980 so ga uradno preimenovali v Stadion Giuseppe Meazza, in sicer po legendarnem nogometašu, ki je igral za oba kluba, a je večji pečat pustil pri Interju. Zato je pri navijačih Milana še vedno bolj priljubljeno ime San Siro. Stadion je spomeniško zaščiten, kar je doslej oviralo in spreminjalo načrte pri njegovi modernizaciji in obnovi. AC Milan je pred časom kupil nadomestno zemljišče, kjer naj bi gradil nov stadion, a se je pri izvedbi vmes že zapletlo. Obstajal je tudi načrt, da bi kluba stadion skupaj obnovila, a bi bili stroški zaradi zahtev spomeniškega varstva enormni. Kakšna bo usoda stadiona, je po več rundah burnih razprav med mestno oblastjo in obema kluboma še vedno negotovo, a očitno je, da bo stadion v tej razpoznavni obliki ostal. Na njem je prostora za 75.000 gledalcev, odvisno seveda od dogodka. Vsako leto gosti tudi številna globalno najbolj popularna imena glasbe. Zaradi nogometa in koncertov ga obiščejo tudi številni Slovenci.
Do konca marca naj bi bila končana še nova steza za bob, sankanje in skeleton. To je bila edina bolj polemična in kontroverzna infrastrukturna točka, kjer so se v javno razpravo o gradnji vključile tudi okoljevarstvene organizacije, ki so nasprotovale betoniranju gozdnih površin in drugim obsežnim intervencijam v naravno okolje. Celoten projekt bo stal 120 milijonov evrov, kar zajema pomemben del proračuna. Italijanski politični vrh je po grožnji organizatorjev ZOI odobril izredna finančna sredstva, tako da naj bi bila v bitki s časom steza v Cortini naposled končana v postavljenih rokih, predvidoma že v kratkem. Vmes je Mednarodni olimpijski komite (MOK) že zahteval tudi tako imenovani plan B. Možnost, ki je bila na mizi, je bila nadvse nenavadna in neobičajna: da bi namreč v teh disciplinah tekmovali kar v Lake Placidu v ZDA.
Dodatna utrditev regije kot globalno prepoznavne
Italija je pripravljena spisati novo poglavje izjemne olimpijske zgodovine, je pred dobrim mesecem dejal predsednik MOK Thomas Bach. Zanj bodo to zadnje igre na čelu MOK, ki ga vodi od leta 2013. Njegov naslednik naj bi mandat prevzel že pred igrami, a bodo te še vedno potekale v glavnem pod Bachovo taktirko. Milano je obiskal točno leto pred začetkom.
To bodo tretje ZOI v Italiji - v Cortini d'Ampezzo, svetovno poznanem mestecu v Dolomitih, so potekale leta 1956, v Torinu pa pred 19 leti. Glede tega, ali bo do iger vse pripravljeno, kot mora biti, se je Bach na kratko odrezal: "Da." Omenil je tudi, da bodo to prve ZOI v skladu z njegovo agendo, da torej niso odvisne od številnih novogradenj, kar močno obremenjuje okolje. Klasične olimpijske vasi ne bo, ampak bodo športniki bivali v več manjših obstoječih namestitvah v bližini prizorišč, ki bodo precej razpršena.
Velik poudarek bo, tako italijanski organizacijski komite, tudi na digitalizaciji, pametnih rešitvah za obiskovalce ter napredni tehnologiji pri televizijskih prenosih in analizi športnih dosežkov. Kraji, kjer bodo ZOI, so turistično že zdaj močno prepoznavni in se v njih zgrinjajo množice obiskovalcev, rekreativnih športnikov, a tako velik, medijsko odmeven in razširjen dogodek prinese še dodaten obisk in koristi. Domačini si obetajo posodobitev nekaterih cest, železniških povezav in s tem še boljšo dostopnost regije.
Koliko vas bo stal ogled ZOI
Ker bo na Dolomite in Lombardijo zaradi zimskih olimpijskih iger še večji naval, si morate morebitni obisk vrhunskih tekem začeti načrtovati čim prej - če že niste. Večina, 57 odstotkov vstopnic naj bi, tako organizatorji, stalo manj kot 100 evrov. Za cenovno najbolj ugodne vstopnice bo treba plačati 20 evrov, 20 odstotkov vstopnic pa bo na voljo za manj kot 40 evrov. Za ogled tekem v alpskem smučanju v Bormiu in Cortini d'Ampezzo bo treba odšteti med 100 in 220 evri, za biatlonske preizkušnje v Anterselvi med 50 in 200, za sankanje in bob v Cortini d'Ampezzo pa med 40 in 60 evrov. Dražja bosta hokej in umetnostno drsanje. Vstopnice prve kategorije se lahko dvignejo do 1200 evrov, za ogled moške finalne tekme v hokeju pa na 1400. Za odprtje iger na nogometnem stadionu San Siro v Milanu se cene vstopnic gibljejo med 260 in 2026 evri, za zaključno slovesnost v Veroni pa od 950 do 2900 evrov.
Milano, ki velja za močno modno in gospodarsko središče, se bo še utrdil kot center vrhunskih športnih dogodkov. Metropolitansko območje Milana, kjer živi 3,5 milijona ljudi, ni le gospodarsko najmočnejši del Italije, pač tudi v evropskem merilu eno pomembnejših finančnih in industrijskih središč. V Milanu je sedež italijanske borze (Borsa Italiana), obenem pa imajo tam glavne pisarne tudi številne banke, investicijski skladi, zavarovalnice in industrijski obrati, predvsem avtomobilski. Posebno poznan je tudi po vrhunski modi. Milano ima kar tri mednarodna letališča (Malpensa, Linate in Bergamo).
Odštevanje do iger
V prestolnici Lombardije, ki smo jo obiskali, je nekaj olimpijskega duha že čutiti, da se zimsko srečanje vrhunskih športnikov bliža, so opozarjali odštevalniki časa do začetka iger na trgu Piazza del Duomo pred tamkajšnjo slovito katedralo. Tam so postavili tudi informacijske, promocijske točke, igrišči za hokej in stezo za curling, kjer so se lahko preizkusili tudi domačini in turisti. Bistveno več olimpijskega duha pa naj bi se v severni Italiji začelo širiti v naslednjih mesecih.
Zaradi bližine imajo igre potencial tudi za Slovenijo. Po projektu Slovenske hiše na nedavnih igrah v Parizu se podoben pripravlja še za misijo ZOI 2026. Slovenska hiša bo čez leto dni gostovala v Cortini d'Ampezzo. "Trenutno so v teku organizacijski in logistični dogovori, prav tako pripravljamo programsko zasnovo," je v sporočilu za javnost pred kratkim zapisal Olimpijski komite Slovenije.
28 slovenskih zimskih kolajn
Slovenci so doslej na zimskih olimpijskih igrah osvojili 28 kolajn, med njimi štiri zlate. Dvakrat je na najvišjo stopničko v Sočiju 2014 stopila alpska smučarka Tina Maze, na zadnjih igrah 2022 v Pekingu pa je bila zlata Urša Bogataj, ekipno zlato pa je osvojila skupaj z Niko Križnar, Petrom Prevcem in Timijem Zajcem. (sta)
