Ljudje smo z lastovkami povezani že od nekdaj. Pri tem imam v mislih vrste iz družine lastovk (Hirundinidae), ki šteje okoli 90 vrst; v evolucijskem nizu so se prilagodile na sobivanje s človekom. To velja predvsem za mestno (Delichon urbica) in kmečko lastovko (Hirundo rustica).
Kmečka lastovka je od vseh lastovk najbolj razširjena in jo za časa gnezdenja najdemo v zmernih predelih severne poloble: v Severni Ameriki, Evropi in Aziji, prezimuje pa na južni polobli. Za Estonce lastovka simbolizira modro nebo, svobodo in večno srečo. Ponekod verjamejo, da gnezdenje kmečkih lastovk v hlevu ali drugih objektih prinaša srečo in obilje ter da v tako hišo ne udari strela. Nekje sem prebral, da so si angleški mornarji na roko tetovirali podobo lastovke kot dobro znamenje za vrnitev domov po dolgi plovbi.
Sobiva s človekom
Ne morem si pomagati, da ne bi spet uporabil misli slovitega pisatelja Frana Erjavca, ki je lastovki napisal pravcato odo. Tako pravi: "Bodi nam resnično pozdravljena, ljubezniva ptica, ki nam vsako leto prineseš zaželeno pomlad in z njo prijetno zelenje in cvetenje. Kakor nobena druga ptica si se prikupila človeku, povsod te imajo radi, povsod te željno pričakujejo in veselo pozdravljajo kot staro hišno prijateljico in z otožnim srcem te vidijo jeseni spet odhajati. Ti smeš pripeti svoje gnezdo, kjer koli hočeš, tako iz revne lesene koče kakor iz bogate gosposke palače ti kličejo: Dobrodošla in prinesi nam srečo!"
Pri veliki večini ptic so gnezda zelo dobro skrita, pri lastovkah pa jih hitro opazimo. Že od nekdaj so kmečke lastovke človeka navduševale z vračanjem v ista gnezda. Lastovke zato simbolizirajo stalnost. Podatki kažejo, da se več kot 99 odstotkov lastovk vrne na isto gnezdišče, mnoge med njimi pa poiščejo ista gnezda. Izbor starih gnezd jim prihrani čas in energijo. Gnezdijo predvsem v hlevih in skednjih, včasih pa tudi v stanovanjskih hišah. Da lahko lastovka naredi gnezdo praktično povsod, piše sloviti William Shakespeare v svoji operi Macbeth: "Poletna gostja lastovka, ki ima najraje svete stavbe, potrjuje s svojo pripadnostjo gradišču, da je tu nebeški dah ugoden. Na napuščih in zatrepih, vogelnih stolpih in opornikih ima samo ta ptica gnezda in vališča; in kjer se največ zadržuje in vali najraje, sem ugotovil, je zrak dobrodejen."
Znani rek, da ena lastovka ne prinese pomladi, naj bi bil zapisal Aristotel v svojem delu Etica Nicomachea (330 p. n. št.), nanaša pa se na previdnost pred prehitrim sklepanjem. To pomeni, da ni nujno, da bo nekemu srečnemu dogodku sledil prav tako srečen dogodek. Nekateri pa menijo, da je ta izrek v svoji basni uporabil že Ezop, ki je živel dvesto let pred tem. Ko pride pomlad, pridejo tudi lastovke.
V mestih gnezdi predvsem mestna lastovka (Delichon urbica). Na kmečko lastovko kot gnezdilko je v slovenskih obmorskih mestih bistveno težje naleteti, saj ni hlevov in skednjev. A vseeno se tu in tam najde kakšno gnezdo, kot je tisto v gostilni na Belem Križu, kjer vestni gospodar Matjaž skrbi, da ima par kmečkih lastovk v prizidku gostilne že vrsto let dobesedno vedno odprta vrata. Paru tako omogoča neposreden dostop do gnezda, vsiljivim gostom, kot sem jaz, pa pogled na lastovičjo družino. Zaradi tega do lastnika čutim globoko spoštovanje. Na nekaj podobnega smo s sodelavci naleteli v neki zakotni gostilni v Virpazarju ob Skadarskem jezeru, kjer je lastnik pod gnezdo obesil velik dežnik kot zbiralnik za iztrebke lastovičje družine in tako vsem pokazal, da mu je mar za lastovice.
Mojstri letenja
Lastovke so zelo aktivne ptice, ki večino časa preživijo v lovu na plen. Hranijo se z zračnim planktonom, ki ga sestavljajo majhne žuželke, kot so razne mušice in komarji ter druge drobne vrste, izogibajo pa se vrstam, ki imajo žela. Lastovke so med največjimi mojstri živalskega letenja. Njihov let je hiter in sunkovit, prava akrobacija. Če bi kmečko lastovko poskušal predstaviti kakšnemu mehaniku, bi jo označil za ptičjega ferrarija, zelo hitro ptico, ki pa je zelo potrošna, saj potrebuje veliko energije in se zato mora ves čas prehranjevati. Lastovke so zanimive tudi z vidika bionike, vede, ki preučuje funkcije živih bitij z namenom ustvarjanja inovacij in reševanja tehničnih problemov na podlagi modelov iz narave. S tega vidika so izjemne letalne sposobnosti lastovk navdih za raziskave v aeronavtiki. Eden pionirjev bionike na področju izdelave letalnih naprav je bil sloviti Leonardo da Vinci, ki se je v iskanju zamisli pogosto zgledoval po živalskem svetu.
Upad števila lastovk
V Evropi naj bi se število kmečkih lastovk v obdobju med letoma 1990 in 2006 zmanjšalo za približno 40 odstotkov, ponekod v severni Italiji pa so zabeležili več kot 50-odstotni upad njihovega števila. S tem se soočamo tudi v Sloveniji. Na upad populacij kmečke lastovke vpliva več dejavnikov, kot so izguba gnezdišč in prehranjevalnih okolij, onesnaževanje okolja ter podnebne spremembe. Med izgubljenimi gnezdilnimi in prehranjevalnimi okolji so najpomembnejši hlevi in farme, zato je opuščanje tradicionalne živinoreje marsikje v Evropi povzročilo upad populacije kmečke lastovke. Zelo pomemben dejavnik z vidika prehrane je prisotnost pašnikov in travnikov ter vodnih teles v bližini gnezdišča.
Zakaj se lastovke selijo tako daleč stran? Glavni razlog je preživetje, torej razpoložljivost hrane. Čeprav lahko kmečke lastovke doživijo več kot deset let, mestne pa še kakšno leto več, mnoge le redko doživijo štiri leta starosti. Velik davek vsako leto vzame selitev na dolge razdalje, kjer lastovkam preti veliko nevarnosti. Izračunali so delež preživetja odraslih primerkov: za mestne lastovke je znašal 38 odstotkov, za kmečke pa 37 odstotkov. Za primerjavo naj navedem, da je za odraslega laboda grbca stopnja preživetja 87-odstotna.
Lastovke so pomembne
Kmečke lastovke niso izbirčne pri prehrani in plenijo različne skupine žuželk primerne velikosti. Imajo lahko tri legla na leto, vsako leglo pa navadno šteje po pet jajc. Kmečke lastovke zagotavljajo pomemben ekosistemski servis, saj zmanjšujejo populacije žuželk v hlevih in živinskih farmah. Tega se živinorejci marsikje zavedajo. Novejša raziskava s tem v zvezi iz leta 2024 je obelodanila podatke, da kmečke lastovke zelo učinkovito zmanjšujejo številčnost nadležnih vrst muh v hlevih in farmah. Že nevarnost plenjenja lastovk zmanjša čas, ki ga muhe preživijo na koži goveda, s tem se zmanjša možnost prenosa okužb. Avtorji raziskave so prišli do zaključka, da ima varovanje kolonij kmečkih lastovk v hlevih in farmah dvojno vlogo; po eni strani lastovke učinkovito nadzorujejo populacije žuželk, po drugi strani pa jim hlevi in farme omogočajo varno okolje za gnezdenje in pomemben vir hrane, ki ga na odprtem v zadnjem času primanjkuje. Največje število gnezd najdemo v hlevih z govedom in svinjami, ki so za kmečko lastovko najugodnejši.
Lastovke so del našega vsakdana in ptice z zgodbo. Vsako pomlad in jesen srednjeevropske kmečke lastovke preletijo tudi več kot 5000 kilometrov dolge razdalje in se vedno vračajo na isto gnezdišče. Kako turobno bi bilo, če na nebu ne bi več čebljale lastovke in zganjale vratolomnih vragolij v lovu na žuželke?
