Srbski Razparač je sejal strah po Vojvodini in Madžarski. Vendarle bo ostal za zapahi

Zora Štok Zora Štok
06.03.2022 05:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Zadnje dni februarja so si v Srbiji vsaj za eno leto nekoliko oddahnili. Sodišče v madžarskem mestu Szeged je namreč zavrnilo predlog za pogojni izpust Marinka Magde, ki je bil leta 1995 na sodišču v Budimpešti obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora 14 ljudi, kazen pa prestaja v zaporu. A po tamkajšnji zakonodaji, je poročal beograjski Blic, lahko obsojenec na dosmrtni zapor po 25 letih prestane kazni zaprosi za pogojni izpust. Sodišče v Szegedu je prošnjo morilca zavrnilo že drugič, a če bo Magda prošnjo ponovil čez leto dni, se lahko zgodi, da bo serijski morilec, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi pajdaši sejal strah in trepet po Vojvodini in južnem delu Madžarke, že na prostosti. A "prost" bi bil le na Madžarskem, saj je bil na 40 let zapora zaradi umorov obsojen tudi v Srbiji in bo ta zahtevala njegovo izročitev. V Srbiji je bil sicer v odsotnosti obsojen na smrtno kazen, sodili so mu v Subotici, a so smrtno kazen kasneje ukinili in mu izrekli najvišjo možno zaporno kazen, 40 let. Ker Madžarska v tem času ni izročala pripornikov in zapornikov državam, v katerih je še veljala smrtna kazen, so izročitev Srbiji zavrnili, zaradi ukinitve smrtne kazni pa je zdaj izročitev možna. Torej takoj ko bi madžarsko sodišče odločilo, da Magdo predčasno izpusti iz zapora, bi ga izročili Srbiji.

Kot pri obravnavi prve Magdove prošnje leta 2020 so bili razlogi za zavrnitev pogojnega izpusta v obnašanju. Obsojeni morilec tokrat niti ni prišel na sejo, na kateri je komisija obravnavala njegov predlog, v obrazložitvi, zakaj ne more izza rešetk, pa je med drugim navedeno, da v zaporu ne spoštuje pravil, da za svoje zločine ni pokazal nikakršnega obžalovanja in da tudi ne sodeluje v postopkih, ki bi pripomogli k pogojnemu izpustu. Vse to kaže, da "se ne bi mogel reintegrirati v skupnost", so na podlagi ocen strokovnjakov z več področij ocenili člani komisije za odločanje o pogojnem izpustu. Odločitev sicer še ni pravnomočna, saj je Magdov zagovornik napovedal pritožbo.

In kdo je Marinko Magda, srbski Razparač, kot so ga bili imenovali mediji? Leta 1963 je bil rojen v Subotici, mati je bila Srbkinja, rojena v Drvarju v Bosni, poročena pa s Hrvatom iz Subotice. Marinkova mati je umrla, še preden je sin začel svoj krvavi pohod, oče je umrl leta 2014 in tudi nikdar ni verjel, da je njegov sin zagrešil zločine, zaradi katerih je bil obsojen. Povedal je, da je njegov sin vselej nekaj risal, bil je tudi v tujski legiji in kasneje pripadnik srbskih paravojaških enot Tigri, ki jim je bil poveljeval zloglasni Arkan. Marinko Magda ima tudi sestro in dva nečaka, ki so ga v zaporu nekajkrat obiskali. Kot je povedal Magdov odvetnik Slavko Petrić, za bolj pogoste obiske nimajo denarja. Je pa znano, da je Magda v zaporu začel slikati in da svoja dela celo prodaja.

Med žrtvami tudi otroci

Morilski pohod v Subotici je Magda, skupaj s še enajstimi moškimi, ki so jim v Subotici prav tako sodili, začel januarja 1994. V eni noči so ubili pet ljudi, med žrtvami je bil tudi desetletni otrok. Magda je sicer trdil, da ni nikdar umoril nobenega otroka, v prošnji za izročitev Srbiji pa je pred nekaj leti zapisal, da je pripravljen pričati zoper nekdanje sodelavce, da bi resnica prišla na dan. Njegove prve žrtve so bili člani družine Petrić, oče Milan, mati Stana in njun desetletni sin Dane. Dečka je policija po odkritju našla mrtvega v njegovi postelji, mamo v eni izmed sob v hiši in očeta v spalnici. Še isto noč sta bila žrtvi umora zakonca Josip in Verica Agatić iz Palića, mesteca blizu Subotice. Štiri mesece po odkritju teh umorov in preiskavi, ki je že kazala, da je Marinko Magda tisti, ki seje strah, se je izkazalo, da je bila njegova žrtev tudi Irena Feher, starejša ženska, ki je sama živela v okolici Subotice.

Prav tako se je razkrilo, da si je Magda, sam ali s pajdaši, roke s krvjo umazal tudi na Madžarskem. In to nekaj dni za tem, ko so umori pretresli Subotico. V Szegedu je pod streli iz pištole umrla štiričlanska družina tamkajšnjega slaščičarja Balinta Nagya, starega 42 let. Poleg njegovega trupla so v hiši ležala še trupla njegove 42-letne žene Gizele ter 16 in 10 let starih sinov Danijela in Balazsa. Kmalu so madžarski organi pregona ugotovili, da so bili 20. decembra 1993 z istim orožjem kot družina Nagy umorjeni tudi Antal in Rozalija Horvath ter hrvaški državljan Dragan Kujundžić iz Kecskemeta, pripisali pa so mu tudi umor Edite Oroshaze.

Po izvršenih umorih se Magda ni vrnil v Srbijo, ampak je ostal v Szegedu. Kar se je zanj izkazalo kot napaka, za policijo in svojce žrtev pa priložnost, da morilca obsodijo. Poleti 1994 so namreč Magdo povabili na policijsko postajo v Szegedu, naj pride po dovoljenje za stalno bivanje, za katero je bil zaprosil. A vabilo je bilo past, da se je Magda sploh oglasil na policiji. Ko je spoznal, da je nasedel, je skušal pobegniti in je skočil skozi okno, a so ga policisti prijeli in svobode je bilo zanj konec.

K razkritju njegove vloge pri umorih, ki so jih obravnavali (domnevajo namreč, da jih je verjetno zagrešil še več) je pripomogel eden od njegovih sodelavcev pri krvavem početju. Ivan Š. ki so ga klicali Ciganj, se je med preiskavo, ko so subotiški policisti šele iskali sledi do storilcev, sam oglasil pri njih in privolil v poligrafsko testiranje. A ga ni najbolje prestal, in ko so preiskovalci opazili, da je poligraf reagiral pri vprašanjih o petih žrtvah v eni noči, so z navzkrižnimi vprašanji pritisnili nanj in jezik se mu je razvezal. Povedal je, da so morili iz koristoljubja, da je bil glavni pobudnik in izvrševalec Marinko Magda, povedal je tudi, kakšno pištolo je uporabljal. Kasneje je Magda pištolo škorpijon kalibra 7,65 izročil Ivanu Š., ta jo je predal policiji in pokazalo se je, da izvira iz vojnih časov na območju nekdanje Jugoslavije.

"Nadpovprečno inteligenten"

O tem, kakšen je bil Marinko Magda, je govoril tudi Miloš Kordić, v času preiskave zoper Magdo vodja oddelka za krvne in spolne delikte na notranjem ministrstvu Srbije. Kot je zapisal portal espreso.rs, je Kordić za dnevnik Politika opisal enega izmed pogovorov z Magdo, ko je ta že bil v madžarskem zaporu: "Magda je nadpovprečno inteligenten, ima živalske instinkte, kot legionar ve, kako preživeti v najtežjih okoliščinah. Z njim smo se pogovarjali v zaporu v Szegedu. Sedel je sredi celice, na rokah je imel lisice z verigami. Ko smo ga vprašali, kako je stopil v eno izmed hiš, v katerih je moril, je odvrnil, naj ga ne podcenjujemo. Roke si je takrat pokril z odejo in po 15 sekundah je, na grozo vseh nas, ki smo sedeli pred njim, pokazal roke, osvobojene lisic oziroma verig."

Magda je bivanje v zaporu v začetku težko prenašal. Večkrat je napadal paznike, zaradi enega takšnih napadov si je 18 mesecev po tistem, ko se je znašel za rešetkami, prislužil dodatnih 200 dni zapora ali ustrezno plačilo v forintih.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?