Gre človek malo naokrog po Balkanu in ugotovi, da je tam zelo podobno kot pri nas, in tudi, česa se lahko še mi nadejamo. Kot pri nas imajo politiki v Srbiji ideje za ureditev navidez neobvladljivih stvari. Odhajanje mladih in strokovnjakov v tujino je ena od perečih reči, ki nujno zahtevajo učinkovite ukrepe. Predsednica parlamenta Maja Gojković je predlagala zaostritev pogojev za odhod iz države, direktno in ne z zategnjeno ročno zavoro, kot na problem gledajo drugi politiki. Država vlaga v šolanje ljudi, oni bi pa izšolani podurhali jo drugam. Komentatorji so seveda reagirali, Dragoljub Žarković v tedniku Vreme se je spraševal, ali ukrep pomeni tudi, da bodo tistim, ki bodo dobili izhodne vizume, sorodnike zadržali doma v hišnem priporu. "Država se res mora zaščititi," je napisal, "še najbolj pred predsednico parlamenta in njej podobnimi."
Še eno od tujih idej bi Srbi prevzeli. Od Borisa Johnsona direktno iz Londona, ki je suspendiral demokracijo, vse dokler ne razrešijo vprašanja brexita. V Beogradu bi demokracijo, človekove pravice in svobode tudi ukinili - vse dokler ne rešijo kosovskega vprašanja. Kar bi se lahko vleklo zelo zelo dolgo, ker boriti se z orožjem proti Američanom, ki imajo tam veliko vojaško bazo in še večje interese, še ni tisto, kar bi bilo najbolj aktualno.
Predsednik Aleksandar Vučić, ki rad duhoviči (a mu to zelo pogosto ne uspeva), je za svojega političnega sopotnika Gorana Vesića - namestnika beograjskega župana, ki je za beograjski Trg republike sforsiral tako neuporabne granitne kocke, da so teden dni po opravljenem delu morali začeti popravila - uporabil lepe besede. Rekel je, da je pošten, ker napake ni pometel pod preprogo. To, da nima kock pod preprogo, po mnenju človeka, katerega beseda največ velja, bistveno zmanjša ali celo eliminira njegovo krivdo. Tisti, ki si je prisvojil denar na nepošten način, torej ni nepošten, če to pride v javnost. Ker je dopustil, da se to izve. Logika, ki v teh časih pije (umazano) vodo.
Enostavne rešitve obstajajo
