Pomanjkanje spanja strokovnjaki že dolgo povezujejo s celo vrsto tako imenovanih presnovnih motenj, med drugim z debelostjo, visokim krvnim tlakom, povišanimi ravnmi holesterola in razvojem sladkorne bolezni. "Toda večina raziskav se je osredotočala na to, kakšni so učinki spanca na zdravje, če spimo vsak dan enako dolgo, in ne na to, kakšne so lahko posledice, če vsak dan spimo različno dolgo in hodimo vsak večer spat ob drugi uri," je povedala Tiany Huang, ena od avtoric študije ter raziskovalka z Ginekološke klinike Brigham in Medicinske fakultete pri Univerzi Harvard. "V okviru te študije smo dokazali, da je nereden spalni ritem, ne glede na to, ali se nanaša na dolžino spanca ali na odhajanje v posteljo ob različnih urah, povezan z večjim tveganjem za pojav presnovnih težav, zlasti več presnovnih motenj hkrati," je pojasnila Huangova. Po njenih besedah negativnega učinka premalo spanca ni mogoče nadomestiti z daljšim spancem v drugih nočeh.
Raziskovalci so v reviji Diabetes Care pojasnili, da so 2003 paciente prosili, naj teden dni doma spremljajo svojo spalno rutino s pomočjo naprave, poimenovane aktigraf, ki spremlja nočne premike ter cikel spanja in budnosti. V povprečju so ti pacienti spali približno 7,15 ure na noč in so odhajali v posteljo ob približno 23.40. Okoli dve tretjini jih je vsako noč spalo približno eno uro več ali manj, medtem ko jih je 45 odstotkov vsak dan odhajalo v posteljo bodisi eno uro prej bodisi pozneje.
Vsak dan spat ob istem času
