Mikrodoziranje pomeni redno zaužitje zelo majhnih odmerkov psihadeličnih substanc, kot sta LSD ali psilocibin (glavna učinkovina v tako imenovanih norih gobicah), v obdobju več tednov ali mesecev. V zadnjih letih se je veliko pisalo o tej tehniki, saj ji nekateri pripisujejo, da lahko okrepi zdravje, izboljša medčloveške odnose in poveča učinkovitost pri delu.
Takšne trditve so presenetljive, saj so količine, primerne za mikrodoziranje, tako majhne, da ne povzročajo opaznih učinkov - uživalci vsake tri ali štiri dni vzamejo le eno dvajsetino normalnega rekreativnega odmerka. Potem ko uporabniki zaužijejo mamilo, nadaljujejo vsakodnevna opravila, denimo gredo v službo, ne da bi občutili tipičnih učinkov droge. Raziskave na to temo nakazujejo, da lahko mikrodoziranje prispeva k boljšemu razpoloženju in poveča stopnjo energije, prebudi domišljijo, nas naredi bolj preudarne ter spremeni naše dojemanje časa.
Toda v omenjenih raziskavah so raziskovalci podatke o izkušnjah udeležencev večinoma zbirali z enkratnimi testi, recimo z izpolnjevanjem vprašalnikov in opravljanjem vedenjskih nalog. V novi raziskavi, objavljeni v reviji Plos One, so avtorji šest tednov spremljali 98 uporabnikov, da bi sistematično izmerili morebitne psihološke spremembe, do katerih pride zaradi jemanja mikroodmerkov psihadelikov. Sodelujoči v raziskavi so poročali tako o pozitivnih kot o negativnih učinkih, kot so na primer povečana pozornost in izboljšano duševno zdravje ter večja mera čustvene nestabilnosti (nevroticizma).

Zapleteno preučevanje psihadeličnih substanc

Kot bi pričakovali, je veliko pravnih in birokratskih preprek, ki otežujejo preučevanje psihadelikov. Ekipa raziskovalcev zato ni mogla izvesti študije, v kateri bi udeležencem ponudili psihoaktivne substance. Zato so morali raziskavo zasnovati tako, da je bila čim bolj natančna kljub strogi regulaciji na tem področju. Odločili so se, da bodo vključili samo ljudi, ki so že sami eksperimentirali z mikroodmerki, njihovim izkušnjam so dlje časa temeljito sledili z uporabo preverjenih in zanesljivih psihometričnih testov.
Sodelujoči so morali vsak dan izpolniti kratke vprašalnike, da so javili, ali so tisti dan vzeli drogo, in poročali o svojih opažanjih. Tako so znanstveniki beležili kratkoročne učinke mikrodoziranja.

Pet ključnih ugotovitev

• Pozitiven učinek mikrodoziranja, ki popusti. Na spletu kroži veliko pričanj ljudi, ki majhne odmerke jemljejo na tri ali štiri dni, saj naj bi vsak mikroodmerek učinkoval precej časa, toda izjave opazovanih osebah ne podpirajo te teorije. Na dan zaužitja so se psihološke lastnosti, ki so jih preverjali znanstveniki (občutek povezanosti, kontemplacija oziroma premišljevanje, domišljija, osredotočenost, veselje, produktivnost in psihično blagostanje), nemudoma izboljšale, vendar je učinek v naslednjih dneh po večini izginil. Presenetljivo je, da je dva dni po mikrodoziranju prišlo do ponovnega manjšega povečanja osredotočenosti in produktivnosti.
• Znaki izboljšanega duševnega zdravja. Raziskovalce so zanimali tudi kumulativni učinki dolgoročnega mikrodoziranja. Ugotovili so, da so kandidati po šestih tednih imeli nižje stopnje depresije in stresa, in to kljub temu da so bile že na začetku nizke, saj so avtorji izbirali zgolj ljudi brez duševnih bolezni. Rezultati so zelo zanimivi, vendar iz njih ni mogoče sklepati, ali bi s takšnim pristopom lahko pomagali osebam z izrazitimi motnjami razpoloženja.
• Preusmerjanje pozornosti. Uživalci mikroodmerkov so opazili, da jim misli po zaužitju niso več tako pogosto uhajale oziroma da so jih redkeje zmotile nezaželene misli. Poročali so tudi, da so pogosteje postali zatopljeni, kar pomeni, da so bili večkrat popolnoma osredotočeni na domišljijske predstave. Ljudje, ki izkazujejo visoko stopnjo zatopljenosti, so pogosto v tesnem stiku z naravo in umetnostjo.
• Povečanje nevroticizma in zahtevne preizkušnje. Opazovanim osebam ni bilo vedno lepo - nekateri so imeli tudi neprijetne ali težavne izkušnje, zato so v določenih primerih mikrodoziranje poskusili le enkrat ali dvakrat, nato pa so ga opustili. Tudi na splošno so rezultati pokazali majhno povečanje čustvene nestabilnosti, kar je znak, da so sodelujoči večkrat doživljali negativna čustva.
• Spremembe se niso ujemale s pričakovanji. Ljudje so imeli velika pričakovanja, ki pa se niso ujemala z izsledki. Anketa, izvedena na začetku raziskave, je pokazala, da je največ vprašanih menilo, da se bosta pri uporabnikih psihadeličnih drog povečala kreativnost in njihovo zadovoljstvo z življenjem, česar pa zbrani podatki ne potrjujejo. Zato do dejanskih sprememb verjetno ni prišlo le zaradi pričakovanj sodelujočih.

Drugače kot na spletu in v medijih

Te kompleksne ugotovitve se razlikujejo od tega, kar v povezavi z mikrodoziranjem običajno zasledimo na spletu in v medijih. Rezultati so po eni strani spodbudni, po drugi plati pa razkrivajo tudi morebitne pomanjkljivosti tega početja. Omeniti je treba, da je pri tem šlo le za opazovalno študijo, ki je bila zelo odvisna od natančnosti in iskrenosti ljudi, ki so v njej sodelovali, zato moramo s temi rezultati ravnati previdno. Preučevanje mikrodoziranja je za zdaj še v povojih in ta raziskava dokazuje, da bo treba opraviti še veliko dela, preden bomo razumeli učinke majhnih količin psihadelikov na duševno zdravje, zbranost in čustveno stabilnost.