Bolj kot smrečice zadnja leta občudujoče gledam jaslice. Predstavljam si, kako ležim v njih. In se v objemu globoke, tihe betlehemske noči in božje miline končno malce naspim.
Ne želim, da mi globalna odvisnost od evforičnosti, fotogeničnosti in potrošništva pokvari najljubši del leta. Zato sem nekoliko stopil na zavoro in z okraševanjem počakal do prvega adventnega vikenda. Kar se mi danes zdi duhovna zmaga, bi se mi še pred nekaj leti zdelo naravnost absurdno. Pogrešam čase, ko smo smrečico okraševali šele na božični večer, kar ga je naredilo res posebnega. Ampak ... kdo ima danes na predbožični večer sploh čas za karkoli?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
