Šparova restavracija v Europarku.
Imam teorijo, ki pravi, da človek odraste na zadnjem sedežu družinskega avtomobila. Tam sem rasla - ko so se vrteli kilometri na števcu spredaj, so se počasi daljšale moje okončine - in svet, ki sem ga gledala skozi okno, se je širil. Iz črno-belega pogleda otroka, ki loči dobro in slabo, varno in ogrožajoče, so se začele vzpostavljati barve - dolgočasno, vznemirljivo, vsakdanje, mlačno, zunaj mojega nadzora, take vrste barve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
