Bojan Tomažič
Saj po novem, saj po novem, saj po novem letu boljše bo, že dolga leta poje Tomaž Domicelj. In tako je tudi zmerom bilo, čeprav pred koncem pesem zašili še s Kakor za koga! V novo leto moramo iti in čas se ne ukvarja s tem, da bi izpolnil naša upanja (hvala, Evripid), tako je najbolje, da ravnamo po latinskem pregovoru, ki pravi, da je čas človekov najboljši svetovalec. Kot vsem drugim prisluhnimo tudi zadnjemu dnevu v letu, ki je zadnji zato, ker so tako odločili snovalci gregorijanskega koledarja. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob sončnem zahodu 30. januarja, judovsko novo leto pa ob sončnem zahodu 22. septembra.
Silvestrovemu so pri nas včasih rekli staro leto, po polnoči se je začelo novo. Po papežu Silvestru vsi s tem imenom godujejo ta dan in silvestrska noč, ki to ni, je zaradi slovesnega prehoda v novo postala najdaljša noč v letu. Čeprav smo najdaljšo noč imeli 21. decembra, ko je bil dan dolg 8 ur in 38 minut in smo po sončnem obratu ali zimskem solsticiju, ki se je zgodil ob 12.12, zakorakali v koledarsko zimo. Sonce je bilo v tem trenutku najniže, svetli del dneva se je začel daljšati.
Večni razlogi za optimizem
Daljšanje dnevov je že razlog za optimizem vsakemu, ki ne prenaša teme. Okraševanje z lučkami vsemu kiču in potrošniškim motivom navkljub ima pozitiven učinek. Prinašajo svetlobo, barve, spodbujajo slovesnost. Da jih ne smemo ovijati okoli drevesca, ampak jih obešamo v vertikalni smeri, gotovo veste, ker tako drevesce zasije v celoti, lučke se ne zapletejo in iglice jih ne zakrivajo.
Silvestrski poljub
Spet nocoj med prijatelji proslavimo novoletni dan.
Tu sem jaz, tu si tudi ti,
ki skrivaj te rad imam,
čeprav ljubiti te ne smem.
Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče,
spet te poljubim, voščim ti veliko sreče.
Meni je dana, ko poljubim te drhteče,
ti naslednji dan šla boš kdove kam,
ne da bi sploh kaj slutila,
jaz pa bom ostal,
v sebi zakopal
ta silvestrski poljub.
Spet bo vse, kot je prej bilo,
neizprosen je življenja tok,
in vendar upal bom srčno, da ko leto bo okrog, slavili bomo spet s teboj.
Naj se uresničijo tudi sanje izpod visokih oblakov
Voščila naj padejo na plodna tla
Novoletna voščila so v starih časih podjetja objavljala v časopisih. V Slovencu je zgodovinar Bojan Balkovec prva mariborska voščila našel ob koncu leta 1921, srečno in uspešno novo leto 1922 so voščili Prva mariborska tovarna mila, družba Bunc in drug ter Hotel Meran lastnika Ivana Friedla. Šest let kasneje se je seznam tistih, ki so voščili, zelo podaljšal, najpogostejše voščilo pa je bilo Srečno in veselo novo leto 1927. Pirčeva brivnica iz Gregorčičeve ulice 11 je v mariborskem večerniku Jutra objavila voščilo Bog dal srečno novo leto. Po 1945. so časopisi do 1953. še objavljali čestitke za božič in novo leto, potem samo še za novo leto. So pa v časopisih podjetja na veliko objavljala čestitke z obeti na nove delovne zmage v novem letu ali v novi petletki.
Tudi zdaj je najpogostejše voščilo Srečno novo leto. Zdravje, uspehov, obilja in veselja si tudi želimo. In še eno sem nekje našel, ki si jo vzemite s seboj v leto 2019: "Želim vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake."
