Potrebujete karto?" Tipičen nagovor na parkirišču kakšnega slovenskega smučišča, sploh malo čez poldne, ko imajo dopoldanci dovolj in pridejo tisti, ki radi dlje spijo in jim ni toliko mar za popolno smučino. No, tudi v Avstriji se nam je to zgodilo, a četudi v angleščini, nekako spoznaš naš, slovenski glas. Bad Kleinkrichheim ni daleč proč, še na zgodovinsko našem koroškem ozemlju je, nad Beljakom, le 60 kilometrov od Jesenic in manj kot 200 kilometrov od Maribora, če potujemo po Dravski dolini, je za tri ure vožnje.

Sonce, senca, severne ali južne lege

Prog pa toliko, kot jih ne premore nobeno naše smučišče, več kot 100 kilometrov. Resda bi kakšne naprave, sedežnice in gondole lahko že bile posodobljene, ne gre jih primerjati denimo s Schladmingom, a moteče to ni, ko se vam ponudi široka paleta možnosti smuke na urejenih progah. Še tako je bilo, da smo dopoldne izbrali del smučišča severno od vasi in se zaradi vetra popoldne premaknili na drugi hrib. Sonce, senca, severne ali južne lege, kar vam ustreza, lahko izberete, sneg se zaradi znatnega vertikalnega razpona, od tisočaka do 2055 metrov, ki jih doseže na najvišji točki Kaiserburg, tudi precej razlikuje. V dolini je prevladoval umetni, po vršacih je bilo precej naravnega, da se je med redko posejanimi drevesi našlo tudi kak kos za ljubitelje prog, ki jih teptalnik ne doseže.Kaj pa zahtevnost? Ob vznožju smučišča so praviloma krajše proge, lažje, za manj izkušene smučarje, začetnike, proti vrhovom pa so sedežnice in gondole ter s tem proge daljše, tereni pa z več naklona. Tudi po šest, sedem kilometrov lahko presmučate v eni vožnji, a čeprav tam najdejo prostor bolj izkušeni smučarji, Bad Kleinkirchheim velja za družinsko smučišče. No, še nekaj je sloves tega koroškega smučišča poneslo v svet, preden naštejemo, kaj ponuja otrokom, staršem ter dedkom in babicam. Najbolj znani domačin je legendarni Franz Klammer, dobitnik zlate smukaške olimpijske kolajne v Innsbrucku (leta 1976) in s štirimi zmagami rekorder v slovitem Kitzbühlu. Nekdanji neustrašni smukač je danes ambasador domačega kraja, s 65-letnikom je možno tudi smučati. Zadnjo priložnost to zimo lahko ujamete v torek, a bo treba zgodaj vstati in kar globoko seči v denarnico. Ob šesti uri je zbor ob vznožju gondole Kaiserburg, po hitrem zajtrku sledi dveurna smuka in malica oziroma kosilo v eni od številnih koč na smučišču.
Nepozabni dogodek (potrebna je predhodna prijava, število udeležencev je omejeno na 50) vas bo stal 125 evrov, skoraj toliko kot tridnevna smučarska vozovnica. Za dnevno odraslo je treba odšteti 48 evrov, upokojensko 41, mladinsko 37 in otroško 24 evrov. A Bad Kleinkirchheim ni le smučanje, pove že ime kraja. Začelo se je s cerkvijo, no, kapelico, s prvo omembo v 12. stoletju, pred šestimi desetletji pa so v ime dodali Bad - terme.

Uspehi sosedov dobri za posel

In te že več kot 80 let (danes termalno vodo črpajo na 250 metrih globine, zaradi le 34 stopinj Celzija pa jo morajo dodatno ogrevati) avstrijski Korošci ponujajo samostojno ali v smučarskem paketu. Po progi Franza Klammerja privijugate na oddih, počitek, v svet masaž, savn in drugega razkošja velnesa, v Terme Römerbad. Tri nadstropja, 12.000 kvadratnih metrov, ob klasičnih finski in turški savni še bio, kamena, bio zeliščna savna in še kakšna, skupno 13 vrst, parna kopel in tista najbolj atraktivna - panoramska. S pogledom na progo smukaške legende, v ciljno areno ženskih tekem za svetovni pokal. Pred sedmimi leti je tam Tina Maze v superveleslalomu osvojila drugo mesto, lani so v smuku in superveleslalomu slavile Italijanke. Pa domačini sosedom niso zavidali uspehov. "Ah, ne, kje pa. Bili smo veseli, to je za nas najboljše," je dejal Markus Böheim. Odmislil je navijaški duh, ker tu gre za posel. Italijani so njihovi najštevilčnejši tuji gosti, Slovencev tudi ne manjka. Z juga dobijo tudi najizdatnejše količine snega, a ker njihovi vrhovi segajo le do dva tisoč metrov višine, jim okolica ukrade ekstremne padavine in rekordne snežne odeje, še pojasni naš sogovornik. Pri gostih so pomembni še Nemci, vse bolj prisotni so obiskovalci iz vzhodnih evropskih držav, Češke, Slovaške, Poljske. Z nami se brez večjih težav sporazume hotelski receptor Joshua. Nagovorim ga v angleščini, pa vzame moj osebni dokument in odvrne: "Možemo i da pričamo." Malce neobičajno za njegovo ime. "Moja mama je malo preveč rada gledala filme," se je namuznil. No, debata ni zašla na filmsko področje, preveč zanimivega ponuja kraj z manj kot 2000 prebivalci in več kot 5000 turističnimi posteljami. In da bi bilo slednjih v prihodnje še več, bosta še letos poskrbela druga bivša avstrijska asa belih strmin - Hermann Maier in Rainer Schönfelder. Prvi menda podjetju le posoja ime, pravi Böheim, drugi je aktivno vpleten v izgradnjo cenovno dostopnejših hotelov, ki so že v Kitzbühlu, Dachsteinu in Lungauu.

Poučni in adrenalinski vsi letni časi

Z več gosti se bodo še povečale priložnosti za razmah turizma, ki je v šestdesetih in sedemdesetih že odvzel primat kmetijstvu kot glavni gospodarski panogi tega območja.
V Bad Kleinkirchheimu in njegovi okolici imajo del naravnega okolja pod Unescovo zaščito, zato je obisk lahko zelo poučen, sploh če najamete vodnika, ki vas s krpljami popelje po zasneženih gozdovih. Če dolini ne manjka hotelov in vodnih kompleksov za vse generacije, visoko v hribe vse več ljudi zahaja zaradi pohodništva in gorskega kolesarjenja. Maja bodo denimo odprli s 16 kilometri najdaljši kolesarski spust v Evropi, tako imenovani flow trail po naravnem okolju.