Nestanovitno vreme poleti je lahko nevarno tudi za posameznika, zato velja prav tako upoštevati osebno zaščito, je zapisano na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Slovenija spada zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnosti in podnebnih razmer med najbolj nevihtna območja v Evropi. Nevihte in neurja se pojavljajo predvsem v topli polovici leta, njihov nastanek pa je običajno pogojen z nestabilno atmosfero. Posledice neurij se kažejo med drugim v lokalnih in hudourniških poplavah, zemeljskih plazovih, vetrolomih in poškodovanih cestah. Njihov nastanek je sicer krajevno in časovno težko napovedati, a v upravi kljub temu svetujejo redno spremljanje vremenske napovedi, še posebno ob načrtovanju aktivnosti na prostem.
Tudi dežnik privlači strelo
Ob neurju ali nevihti odsvetujejo uporabo telefonov in drugih električnih naprav. Mobilni telefoni so za uporabo sicer varnejši v notranjosti zgradb, a le, če niso priključeni na električni vir. Najvarnejše mesto je v večji zaprti stavbi, opremljeni s strelovodom. Če se ob neurju znajdemo na prostem, v upravi svetujejo izogibanje odprtim površinam, drevesom, vodnim virom, visokim zgradbam in kovinskim predmetom. Nevarna je lahko tudi uporaba dežnika, saj ta privlači strelo. Med neurjem je treba poskrbeti še za domače živali, ki naj bodo v zaprtih prostorih.
Med neurjem se izogibajte odprtim površinam, drevesom, vodnim virom, visokim zgradbam in kovinskim predmetom
Med točo ne ustavljamo v predoru
Vrtove je pred neurjem priporočljivo zaščititi s protitočnimi mrežami ali koprenami. Vozila pa najbolje zavarujemo tako, da jih parkiramo v garažo in pod nadstreške ali pa jih prekrijemo s pregrinjalom.
Med nevihto ali neurjem je treba ustrezno prilagoditi vožnjo in posebno pozornost nameniti morebitnim večjim količinam vode na cestišču in plazenju. Če pada toča, vozila ne smemo ustavljati pod nadvozom, mostom ali v predoru, ampak je treba zapeljati na najbližje počivališče ali parkirišče, še svetujejo v Upravi za zaščito in reševanje.
