Bezeg se je razcvetel, jagode zorijo, meta se je razrasla, tudi melisa se je že lepo razlistala. Čas je torej za pripravo sirupov, ki jih bomo shranili za zimo, za sproti pa bomo pripravljali sokove in osvežilne napitke. Sonce nas bo vse bolj grelo in pijača iz domačega hladilnika bo pri roki. Vse na kupu torej in treba bo zavihati rokave, da si darove narave in vrta pripravimo na najljubši način. Že res, da nas pri tem čaka nekaj dela, a tako zapleteno, da si ne bi omislili vsak kakšen liter domačega sirupa, vse skupaj tudi ni.
Bezeg ima v naših krajih dolgo tradicijo. Mnogi še pomnijo, da so jim mame in babice cvrle bezgove cvetove, namočene v testu (tako kot cvetove akacije), in še danes si nekateri zaželijo tovrstnega obujanja spominov na otroštvo.
Še bolj priljubljen pa je seveda bezgov sirup ali sok, kakor je komu ljubše. Sirup shranimo in ga imamo pri roki v pozni jeseni in pozimi. Ne le, da ga pijemo razredčenega z vodo, sirup je uporaben tudi kot dodatek raznim čajem, uporabimo ga namesto sladkorja. Priprava sirupa je sila preprosta. Velja nekakšno pravilo, da na deset večjih cvetov bezga potrebujemo liter vode in kilogram sladkorja. Pristaši bolj zdrave prehrane in s tem tudi sodobnejše priprave sirupa prisegajo na uporabo medu ali rjavega sladkorja namesto belega, a je to tudi stvar okusa. Nekaterim pač ne tekne sirup, pripravljen z medom ali trsnim sladkorjem, saj se z njuno uporabo nekoliko spremenita tako okus kot barva sirupa. A nihče nikogar v nič ne sili, odločimo se po lastnem nagibu.
Cvetovi, voda in sladkor
Iz 50 bezgovih cvetov (sama jih vedno uporabim vsaj pet več) in štirih litrov vode ter 2,5 kilograma sladkorja (torej skoraj polovica količine, ki je veljala po nekdanjih zapovedih) dobimo štiri litre sirupa (sladkorja lahko dodamo tudi več, saj je konzervans, a omenjena količina zadostuje, da se sirup pozimi ne pokvari). Za sirup najprej skuhamo vodo s sladkorjem in v mlačen sirup (nikakor ne v vroč ali hladen) dodamo cvetove (debelejša stebla odstranimo). Dodamo še malo citronske kisline, premešamo, potem pa po vrhu damo na kolobarje narezano limono. Pokrito pustimo stati dva dni, vmes večkrat premešamo. Po dveh dneh tekočino precedimo, cvetove z roko dobro ožamemo, da iz njih iztisnemo ves sok in s tem aromo. Steklenice za sirup damo v pečico, ogreto na 110 stopinj, in jih pustimo vsaj 15 minut, v tem času pa segrejemo sirup do 70, največ 80 stopinj. Nalivamo ga v vroče steklenice in jih potem dobro zapremo (najbolje se obnesejo gumijasti pokrovčki). Sirup naj se pokrit z odejo ali čim podobnim povsem ohladi, potem ga shranimo v temnem in hladnem prostoru. Tak način priprave bezgovega sirupa je najbolj pogost, seveda pa ima vsak, ki ga pripravlja, svoj način.
Bezeg nabiramo v sončnem vremenu, proč od prometnih cest
Nekaterim je ljubši način brez segrevanja. V tem primeru čim več cvetov bezga natlačimo v večji kozarec za vlaganje, jih zalijemo z vodo in po vrhu naložimo kolobarje limone. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na toplo, po možnosti naj bo na soncu. Pustimo en dan, potem tekočino precedimo in dobro ožamemo cvetove ter jih damo v posodo, v katero dolijemo vodo, sladkor in citronsko kislino ter mešamo, dokler se sladkor nekoliko ne raztopi. Glede količine upoštevamo, da na 30 večjih cvetov uporabimo liter vode za zalivanje cvetov in 1 do 1,2 kilograma sladkorja in 2 dekagrama citronske kisline, ki ju zmešamo s tekočino iz kozarca. To potem vrnemo v kozarec za vlaganje in pustimo na soncu, da se sladkor popolnoma raztopi, vmes večkrat premešamo. Tako pripravljen sirup nalijemo v sterilizirane steklenice in jih dobro zapremo.
Mešanice okusov
Pri vseh načinih priprave bezga pa upoštevajmo zlato pravilo - cvetove nabiramo samo v sončnem vremenu, saj so cvetovi takrat posuti s prahom, ki daje bezgu prijeten okus in vonj. Po deževnem dnevu počakajmo vsaj en sončen dan, preden jih naberemo. In še nekaj v zvezi z bezgom - če imamo doma velik grm in nam cvetovi ostanejo, ni nič izgubljenega. Počakamo do jeseni, in ko dobi bezeg lepo vijolično barvo, ga poberemo in pripravimo sirup, marmelado, liker ali sok. Liker lahko pripravimo tudi iz bezgovih cvetov. V kozarec za vlaganje izmenično naložimo sladkor in cvetove, vmes lahko dodamo tudi nekaj rezin limone. Zalijemo z vodko, dobro zapremo in pustimo na soncu vsaj 14 dni, lahko tudi kak teden več. Tekočino potem precedimo, cvetove dobro ožamemo. Po potrebi lahko potem tako pripravljeni pijači dodamo še malo vodke ali sladkornega sirupa, ravnamo se po okusu. Bezgov sirup lahko uporabimo tudi za pripravo krem za torte in kolače, za sladoled, za koktajle in druge alkoholne in brezalkoholne napitke.
Če bezgovim cvetovom med namakanjem dodamo nekaj vejic mete (na 30 do 40 cvetov naj bosta listov vsaj dve pesti), bomo dobili izjemno okusen sirup, v katerem se bosta okusa mete in bezga lepo prepletala. Lahko pa cvetovom dodamo tudi nekaj narezanih jagod, pa imamo še eno zanimivo kombinacijo. Morda za začetek pripravimo manjšo količino takšnega sirupa, da preverimo, ali nam je okus všeč, pa se potem odločimo, kako naprej. Lahko pa v z vodo razredčen sirup dodamo narezane jagode in lističe mete in osvežilni napitek je pripravljen.
Zelo okusen je tudi metin sirup. Priprava je preprosta, podobna pripravi bezgovega. Za osnovo vzamemo dvolitrsko posodo. Skuhamo sladkorni sirup iz dveh litrov vode in 1,5 do 2 kilograma sladkorja. Ko je sirup mlačen, dodamo žličko citronske kisline in meto. Pripravimo je toliko, kolikor je lahko spravimo v posodo, s katero smo odmerili vodo, malo jo seveda stisnemo, da je posodo spravimo čim več. Potem meto s stebli vred narežemo na manjše kose in dodamo v mlačen sirup, premešamo, po vrhu potem dodamo še na kolobarje narezano limono. Pustimo dva dni, vmes občasno premešamo, potem sirup precedimo in ga nalijemo v sterilizirane steklenice ter dobro zapremo. Meto lahko kombiniramo tudi z meliso ali pa na enak način pripravimo sirup iz melise. Prav tako lahko sirupu iz mete ali melise dodamo narezane jagode. Če pa meto, meliso ali mešanico obeh v plasteh nadevamo v kozarec za vlaganje in prelijemo z vodko ali drugim žganjem, si pripravimo liker. Uporabljamo ga lahko tudi kot dodatek sladicam, z njim namočimo biskvit za torte ali kolače ali ga uporabimo za pripravo kreme ali sladoleda.
Šabesa
30 cvetov bezga
5 l vode
0,5 dl jabolčnega ali belega vinskega kisa
2 limoni
60 dag sladkorja
V večji posodi zavremo vodo in dodamo sladkor ter mešamo, dokler se sladkor ne raztopi. V ohlajen sirup damo cvetove bezga, kis in na tanko narezani limoni. Posodo damo na senčno mesto v prostoru, kjer je sobna temperatura, in pustimo stati dva do tri dni, največ pa pet (po petem dnevu se že začne razvijati alkohol). Vmes vsebino večkrat premešamo. Po treh dneh se bodo v pijači med mešanjem pojavili mehurčki. Tekočino potem precedimo skozi gosto cedilo, ki ga obložimo z gazo, tako da bo pijača povsem čista. Napolnimo steklenice, ki pa jih ne zapremo povsem. Zamaškov z navojem ne zategnemo do konca, saj bo v steklenicah še potekalo vrenje. Najbolje, da steklenice pokrijemo s kosom gaze. Steklenice hranimo na temnem, suhem in hladnem mestu. Ko je šabesa toliko gazirana, kot želimo, steklenice damo v hladilnik, da zaustavimo vrenje.