Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel lepe pesmi pel. To me veseli, trav'ca zeleni, drobna ptičica pa žvrgoli. Prišla bo kukav'ca, moja ljubica, in bo kukala in prepevala. Kukala kuku, prepevala tako, da bi vedno nam tak' luštno b'lo. Slovenske narodne resda napovedujejo pomlad kot čas, ko vse zabrsti, zaživi, a že v naslednji kitici postanejo žalostne. Ker bo pomlad tudi minila. Juhé, juhé, juhé, vigréd približa se, juhé, juhé, juhé, začne zeleneti vse, juhé, juhé, juhé te tičke veseli glas, juhé, juhé, juhé, juhé, vse ima svoj kratek čas.

Pozimi bi morali počivati, spomladi se zbuditi

Bolj optimistični od pesmi so teksti vrtnarjev, sadjarjev, navdušenih kmetovalcev, ki pozimi komaj čakajo, da bodo zemljo lahko začeli pripravljati za sejanje in saditev. Ti so tudi poetični. Po dolgi, hladni, vlažni in mračni zimi se prebudimo iz zimskega sna, v katerem se je narava skupaj z nami spokojno in tiho potopila vase, počivala, sanjala o pomladi in si nabirala novih moči, ki jih bo zdaj še kako potrebovala, je eden od takšnih tekstov, ki se nadaljuje s povsem praktičnim priporočilom, da je spomladi treba znati začeti. Tako kot drži, da seme v sebi skriva plod, tako drži, da je od pomladi, kalitve, brstenja in cvetenja odvisno, kaj bomo poleti in v jeseni pobirali, nabirali, želi. Opazovati rast in cvetenje je najbolj posvečen dogodek človekovega obstoja. Zvončki in trobentice, mačice, vijolice iz zemlje vzklijejo, pomladne sapice so blage, ljudje polni zanosa, pričakovanja in poleta, četudi zime že dolgo niso več za počitek.
Od tega, kako intenzivno in obremenjujoče smo preživeli zimo, je odvisno, kako nas bo zdelala spomladanska utrujenost. Proti njej se borimo postopoma z več gibanja na svežem zraku. Tako nakopičene izgorele snovi izdihamo in se spotimo, izločimo iz telesa strupe. Razstrupimo jetra, Vogel je svetoval kar nekaj postopkov. Zima ni najboljši čas za rekreacijo, čeprav je smučanje čarobno, poskrbi za ugodje in prijetno utrujenost. V mrazu je zmanjšan pretok krvi na izpostavljene dele telesa in aktivirani so mehanizmi, ki podpirajo kopičenje maščevja, da bi bili čim bolj zaščiteni pred mrazom in preživeli. Ker je zbijanje maščob težje, zima torej ni čas za stradanje. Za te reči imamo pomlad.

Spomladansko čiščenje stanovanj in politike

Pomlad bo prišla tudi v stanovanje, kamor smo pozimi na varno navlekli veliko stvari. Pri odprtem oknu je čiščenje prijetnejše in več svetlobe in sonca razkrije več prahu in umazanije. Če bi videli vso umazanijo, bakterije, viruse, pršice, plesni in alergene, ki se naberejo v domu v tednu ali dveh tednih, bi skrbno čistili vsak dan. Največ bakterij je v krpah, gobicah, metlah, s katerimi čistimo straniščne školjke, odtoke, stene kopalnic, vratne kljuke, kuhinjske nape, mikrovalovne pečice, sedežne garniture, prostor za hranjenje hišnih živali.