Nova raziskava iz Združenih držav Amerike, objavljena v reviji JAMA, je pokazala, da izpostavljenost umazanemu zraku, zlasti ozonu, povzroča škodo na pljučih. Že prej je bilo znano, da lahko velika onesnaženost poslabša obstoječe bolezni, nove ugotovitve pa kažejo, da se lahko tudi pri zdravih ljudeh pojavijo znaki kroničnih pljučnih bolezni, če so osebe dlje časa izpostavljene celo relativno nizki stopnji onesnaženja.
Avtorji študije so se osredotočili na štiri onesnaževala:
- ozon, nestabilno obliko kisika, ki nastane ob reakciji avtomobilskih in industrijskih izpustov s sončno svetlobo;
- dušikov oksid, stranski produkt, ki nastaja ob zgorevanju fosilnih goriv in prispeva k nastanku smoga;
- črni ogljik oziroma saje, ki jih v zrak spuščajo tovarne in avtomobili;
- delce PM 2,5, mešanico trdnih delcev in kapljic s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra.
Raziskovalci so preverjali vsebnost omenjenih snovi v zraku v okolici domov več kot sedem tisoč ljudi, ki so sodelovali v študiji, in sicer v šestih ameriških mestih: v Baltimoru, Chicagu, Los Angelesu, St. Paulu v Minnesoti, New Yorku in Winston-Salemu v Severni Karolini. Opravili so računalniško tomografijo (CT) njihovega prsnega koša, da bi odkrili morebitno škodo na njihovih pljučih, nato so morali sodelujoči opraviti še dve preiskavi pljučne funkcije oziroma spirometriji, prvič na začetku študije in drugič po približno desetih letih.
Med njimi je bilo 46 odstotkov nekadilcev, 22 odstotkov oseb pa je imelo že od začetka raziskave omejen pretok zraka. Pljučna funkcija je po desetih letih v povprečju upadla za 300 mililitrov, škoda na pljučih pa je bila večja pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni večjim koncentracijam onesnaževal v zraku. Dobra novica je, da so koncentracije teh snovi med študijo v večini primerov nazadovale, narasla je le vsebnost ozona v zraku. Za vsake tri delce na milijardo (ppb) ozona se je pljučna funkcija zmanjšala za 18 mililitrov pri izdihu in 40 mililitrov pri vdihu, na pljučih pa je nastala takšna škoda, kot če bi osebe kar 29 let dnevno skadile škatlico cigaret.
Najbolj negativne posledice so se pojavile pri kadilcih in ljudeh, ki so imeli že na začetku poškodovana pljuča, po ugotovitvah raziskovalcev sodeč, pa bi lahko onesnaženost zraka prispevala tudi k nastanku pljučnih obolenj pri ljudeh, ki niso nikoli v življenju kadili.
Ena od pomanjkljivosti raziskave je, da so znanstveniki merili le onesnaženost v bližini domov opazovanih oseb, ni pa znano, koliko časa so se zadrževali drugje, na primer v službi, kjer je lahko vsebnost onesnaževal drugačna. Prav tako niso zbrali podatkov o tem, koliko časa so se sodelujoči nahajali zunaj, koliko časa pa v zaprtih prostorih. Kljub temu dr. Joel Kaufman, soavtor študije in raziskovalec na področju vpliva okolja na zdravje z univerze v Washingtonu, meni, da so njihovi rezultati pokazali, kako pomembno je, da se ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč ustrezno zaščitijo pred umazanim zrakom. Ljudem, ki živijo v krajih z visoko stopnjo onesnaženosti, zato svetuje, da doma uporabljajo kakovosten zračni filter in da se v obdobjih povišane stopnje onesnaženosti ne zadržujejo predolgo na prostem.
Hkrati naj bi izsledki pokazali, kako pomembno je preprečiti onesnaževanje zraka, če želimo izboljšati javno zdravje. "Čeprav se je stanje zaradi ukrepov za varovanje kakovosti zraka že bistveno izboljšalo, se morajo ti v prihodnje še zaostriti," pravi Kaufman, ki opozarja zlasti na preveliko koncentracijo ozona v zraku. Kot pravi, bi veliko storili s tem, da bi zmanjšali uporabo fosilnih goriv in omejili podnebne spremembe.
