Prekuženi z nestrpnostjo in obtoževanjem

Andreja Kutin Andreja Kutin
22.11.2020 03:00

Bolj ko drvimo naokrog z razkužili, bolj se mi zdi, da pri nas rastejo gnojne bule, ki jih ne gre več razkužiti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Mikroorganizmi so tukaj še najmanj nevarni, njihov cilj je razmnoževanje, to je vgrajeno pač v DNK vsega živega in tudi polživega, kot so to denimo virusi, pa še ti imajo v evoluciji precej pomembno vlogo. Pravzaprav izredno pomembno vlogo, ali kot je nedavno dejal prvi med slovenskimi epidemiologi - brez njih bi bili verjetno še danes precej kosmati. Okej, ne vemo, ali so prav geni za dlakavost plod sodelovanja med našo celično in virusno DNK, ampak dejstvo je, da so življenju prav virusi ponudili in zagotovili precej evolucijskih novosti.

Virusnih delcev je na svetu veliko več kot celičnih in virusnih genov je v biosferi veliko več kot celičnih. Celični genski seti imajo vključenih veliko virusnih, medtem ko so celični geni pri virusnih genomih redki. Genski tok iz virusov v celico je ogromen, obratno pa ne gre najbolje ali vsaj tako množično ne. In še več - virusni geni se hitro spreminjajo in postanejo lahko celični geni, ko se vključijo v verige celičnih genov. Nekako tako, kot bi imeli množice nagajivih in živahnih virusnih delcev ter okorele velikanske celične genome precej podrejene tradiciji in pravilom. Hitri in prosti virusni delci hitro poiščejo prostor v celicah, seveda še zdaleč ne vsi, a proces je preprosto tako množičen, da nekaterim uspe. Vse skupaj pojasnjuje, zakaj so imeli virusi pomembno vlogo pri oblikovanju celične genske vsebine. Več dokumentiranih primerov kaže, da so virusi sodelovali pri nastanku evolucijskih inovacij, kar daje prav hipotezam, ki kažejo, da so imeli virusi pomembno vlogo pri nastanku sodobnih celic. Naj takoj na tem mestu dodam: gre za dolgotrajne evolucijske procese na mnogoterih nivojih, ki jih človek verjetno nikdar ne bo nadzoroval, tako kot ne bo nikoli, pa naj proizvede silne oceane razkužil, iztrebil mikroorganizmov iz svojih domovanj, najsi bodo gospodinje še tako predane "higienični čistoči" iz reklam.

Skratka, ker vemo, da nam nikoli ne bo uspelo preprečiti druženja z mikroorganizmi, je vse, kar lahko storimo za preprečevanje nevarnih kombinacij to, da se izogibamo situacijam, ko lahko virusi postanejo res nevarni. Kot takrat, ko si zaželimo malicati divje vrste živali, netopirje recimo. Če bi lepo ostali v svoji ekološki niši in ne bi orali po čisto vsaki luknji sveta, se nam verjetno ne bi zgodilo nič hudega; enako ne bi imeli nalezljivih bolezni, kot je afriška prašičja kuga, če ne bi tlačili v tesne prostore na tisoče živali za meso. Ampak to je že druga zgodba.

Pod črto: čeprav se v teh časih ne zdi prav verjetno, imajo tudi virusi pomembno vlogo v sistemih, a kot vedno smo ljudje v situaciji, ko bi se morali oborožiti z znanjem in razumom, razvili nove, čisto svoje vrste škodljivcev. Strah pred virusom so naši vodje uspešno zmutirali v strahovlado, preganjavico, razplamtevanje nestrpnosti in sovraštva in namesto razuma smo dobili gnojne bule sovraštva in nezaupanja. Kar bi lahko zdravili z zdravjem in razumom, smo prekužili z nestrpnostjo in obtoževanjem. In dvomim, da lahko vsa znanost tega sveta poišče evolucijske prednosti tega virusa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.