V časniku Večer v nedeljo ste 12. maja 2019 objavili članek z naslovom Manj mesa je manj raka, ki se sklicuje na raziskavo UK Biobank, članek pa je bil v izvirniku objavljen v angleškem časniku The Guardian. Ker je v članku kar nekaj napačnih interpretacij rezultatov raziskav, vam pošiljamo komentar nanj, kar lahko pomembno pripomore k temu, da bodo vaši bralci pravilno obveščeni.
Kot je mogoče prebrati na spletni strani, naj bi študija poskrbela za boljšo prihodnost Britancev, vendar pa je, čeprav nastaja na univerzi v Oxfordu, v njej opaziti metodološke pomanjkljivosti, ki jo izpostavljajo nevarnosti napačnih rezultatov. Najprej naj omenimo petletno spremljanje prehranskih navad Britancev, ki pa, zaradi pristopa z anketiranjem, lahko ogroža zanesljivost podatkov, čeprav je bila izvedena na skoraj pol milijona preiskovancev. Zaključek študije je, da je pogostnost pojavljanja kolorektalnega raka še tesneje povezana z uživanjem tako rdečega mesa kot izdelkov iz njega, kot se je mislilo doslej.
Ker so to študijo povzeli mnogi mediji, je treba dodati nekaj razlag, ki temeljijo na javnih virih. Po teh so Britanci v letu 2015 v povprečju pojedli 80 kilogramov mesa na leto, ob tem pa le borih 50 kilogramov zelenjave in sadja, ki v obrokih zagotavljajo nujno potrebno prehransko vlaknino. Poraba svinjine v Veliki Britaniji pada, saj se je od leta 1975 do 2011 skoraj prepolovila, se pa tam povečuje delež gotovih obrokov in pripravljenih mesnih jedi, ki pa so široko spoznane kot pomemben dejavnik tveganja za pojavnost raka na debelem črevesu. Komentarja teh posebnosti v britanski študiji nismo zasledili, čeprav ti dve dejstvi lahko celo odločilno vplivata na zdravje Britancev, ki beležijo 63 novih primerov kolorektalnega raka na 100 tisoč prebivalcev na leto.
Čeprav imajo mnogi ZDA za primer nezdrave prehrane, pa se tam incidenca kolorektalnega raka znižuje že od leta 1985, ko je znašala 59,9 primera na 100 tisoč prebivalcev. Po napovedih USDA naj bi se pojavnost tega raka do leta 2020 znižala na 38,6 primera na 100 tisoč prebivalcev. Vse to se dogaja pri rekordni skupni porabi mesa 97 kilogramov na prebivalca, ki še narašča, poraba rdečega mesa pa ni pomembno padla. Zato je možno sklepati, da je skrivnost teh premikov ozaveščanje o ugodnem vplivu uravnotežene prehrane in pomembnosti uživanja prehranskih vlaknin, saj se je poraba sadja in zelenjave v ZDA od leta 1985 do 2010 dvignila za več kot 20 odstotkov in je v letu 2016 dosegla 136 kilogramov na prebivalca.
Britansko trditev lahko ovržejo tudi slovenski podatki. V povprečju pojemo okrog 93 kilogramov mesa (torej več kot Britanci, od tega dve tretjini rdečega), ob tem pa kar 197 kilogramov sadja in zelenjave, kar se odraža tudi v številu obolelih za kolorektalnim rakom (37 na 100 tisoč prebivalcev na leto).
Tako ameriški kot slovenski podatki ne podpirajo interpretacije rezultatov britanske epidemiološke študije. Postavljajo jih celo pod vprašaj, saj podatki mnogih mediteranskih dežel, kjer kljub primerljivi porabi rdečega mesa beležijo precej nižjo pojavnost kolorektalnega raka kot v Veliki Britaniji. Najprimernejša razlaga za njihov "rekord" je izrazito nizek delež prehranske vlaknine, torej sadja in zelenjave v njihovi prehrani.
Britanski poziv k spreminjanju prehranskih priporočil na osnovi te študije je neustrezen, saj očitno ne upošteva vseh okoliščin, ki so privedle k njenim ugotovitvam. Posredno nagovarja k vegetarijanski ali celo veganski prehrani, ki pa prav tako nista zagotovilo za uravnoteženo in zdravo prehrano. Pravzaprav so posledice enostranske prehrane, pa čeprav je rastlinska, vidne tudi med Britanci. Tako tam kar 90 odstotkov vegetarijancev trpi za pomanjkanjem joda, ker pretirano uporabljajo "bolj zdravo" himalajsko sol. Prav tako 65 odstotkov britanskih veganov trpi za pomanjkanjem vitamina B12 in kalcija, pa čeprav množično uživajo prehranske dodatke, ki naj bi poskrbeli za oskrbo z njimi. Pojavnost osteoporoze pri starejših britanskih ženskah pripisujejo pomanjkljivemu uživanju mleka v dobi odraščanja, ko se oblikuje večina kostne mase.
Hoteli ali ne je uživanje mesa, tudi rdečega, najlažji način za zagotavljanje uravnotežene in zato zdrave prehrane. Večina ljudi nima časa, denarja niti volje ukvarjati se z iskanjem primernih kombinacij zgolj rastlinskih živil in prehranskih dodatkov, ki so lahko tudi slabi. Če tega ne počno dovolj zavzeto, so očitno izpostavljeni precej večjim nevarnostim, kot pa jih predstavlja zmerno uživanje rdečega mesa.
Zato je, kljub dobrodošlemu pluralizmu mnenj, treba promovirati uravnoteženo vsejedo prehrano, ki upošteva veljavna prehranska priporočila in ne izključuje nobene skupine živil, saj tako najlaže zadovoljujemo vse potrebe človeškega organizma.
Darinka Pavlič Kamien, GIZ mesne industrije Slovenije