Matic Sever
Vsako leto pred prvim novembrom kakšen prispevek namenim tematiki urejanja grobov in človek bi pričakoval, da smo se s tovrstnimi objavami že izpeli. A ni čisto tako, saj kljub omejenemu številu rastlin za pozno oktobrsko sajenje in lep videz obstaja ogromno možnih kombinacij, v praksi pa se prevečkrat držimo preverjenih klasičnih pristopov, ki niso vedno najboljši, in je torej možnosti za kaj drugačnega, a še vedno lepega in domišljenega še veliko.
Lahko bi rekli, da se zadnja leta še vedno vse vrti okoli mačeh, krizantem in jesenske vrese. Potem se tu znajdejo še kakšne nizke okrasne trave, kakšen zimzelen grmasti jetičnikar (Hebe sp.), mahek ali pitomec (Sagina subulata), ciklama … in seznam se že skoraj konča. Škoda! Povsem razumljivo je, da številni prisegajo na krizanteme in mačehe, saj ti dve vodita po bogati barvni paleti in predvsem močnem cvetočem učinku, mačehe pa v topli zimi, najkasneje pa spomladi nadaljujejo cvetenje, zato jim res ne moremo oporekati. A tudi tokrat bom ponovil svojo mantro: ni vse v cvetu.
Če malce pofilozofiram na temo bogato cvetočih rastlin na grobovih, bi se rad dotaknil naše kulture. Pri nas slovesa od bližnjih vsaj večinoma ne dojemamo kot nekaj veselega, radoživega in tudi pri obiskih grobov velja bonton tišine in miru, če se tako izrazim. V tej luči pa je izražanje z barvitimi, pisanimi zasaditvami grobov nekako v navzkrižju s pravkar zapisanim. Veliko grobov je videti prav živahno in razposajeno. Spomnim se komentarja ene od strank, ki je pripomnila, da se ji na slovenskih pokopališčih večkrat zazdi, da je v Mehiki in ne pod Alpami.
Na pokopališču se ji večkrat zazdi, da je v Mehiki in ne pod Alpami
Vsak ima svoje najljubše barve in cvetlice in nikomur ne gre oporekati njegovega izbora, se mi pa vseeno zdi na mestu, da opozorim na spregledane povezave med tem, kaj zasadimo, kaj izražamo in kaj želimo sporočiti. Grob vendarle ni mesto, kamor se pač nekaj nasadi, toliko, da nas cela vas ne bo opravljala, ker smo bili preskromni ali premalo "barviti".
Cvetočim rastlinam se sploh ni treba odpovedati, že z izbiro barv lahko zasaditev zapeljemo v povsem druge vode. Kadar med mačehe, manjše krizanteme in ciklame posadimo nekaj rastlin z lepimi listi, take kombinacije hitro delujejo bolj "stilske", še posebej, če se barve lepo ujemajo. Greda samo temno rdečih mačeh lahko deluje celo malce turobno, ko pa dodamo vmes kakšno sivolistno rastlino, slika dobi povsem nov, bolj svež in tudi prefinjen videz.
