Zlatko Partlič, predsednik Turističnega kulturnega društva Pekre, je elektrotehnik, ki je pred upokojitvijo imel svoj espe. Ko je postal delovni upokojenec, je ljubitelj narave, vinogradnik, strasten gobar, član lovske bratovščine, ki rad planinari, postal tudi igralec. Z Vladom Novakom, Jožekom iz predstave, sta na zabaven način povabila ljudi na monokomedijo Kralj ulice v Pekre. "Igralskih izkušenj nimam, to je nastalo povsem spontano," pojasni tisti, ki je dal idejo za organiziranje festivala ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga v Pekrah organizirajo od leta 2005.
Vedno je bil poleg, ko se je kaj dogajalo. "Pekrski fantje smo od leta 1980 vsako leto postavljali klopotec in prirejali otroško pustovanje, ki so se mu pridružili tudi starejši," pove o času, ko turističnega društva še ni bilo. Društvo so Bojan Čertalič, Jože Virt, Branko Horjak, Vera Zupe in Ivo Strašek ustanovili leta 1988, Partlič se jim je pridružil leta 1989, ko so na pobudo Branka Mlakerja skupaj s PDG Pekre organizirali Pekrsko noč, prireditev, na katero je prihajalo 5000 ljudi. Leta 1992 so na Partličevo pobudo organizirali prvi tradicionalni spominski pohod Pekre 91 in proslavo, ki je potem postala državna in nato občinska, leta 1994 je postal predsednik turističnega društva.
Vedno je bil poleg, ko se je kaj dogajalo
Zakaj ste leta 2005 društvu predlagali organizacijo festivala ljubiteljskih gledaliških skupin?
Sem ljubitelj komedije in festivala ljubiteljskih skupin v Sloveniji ni bilo. Člani društva so me podprli, tudi medijem se je zdela zamisel dobra, pomagali so nam donatorji in sponzorji. Seveda brez strokovne pomoči festivala ne bi mogli izvesti, povabilu k sodelovanju se je odzval poklicni dramski igralec v pokoju Rado Pavalec, ki je s svojim znanjem poiskal prve nastopajoče. Od takrat je z nami in vsako leto kot selektor festivala izbere osem najboljših komedij slovenskih ljubiteljskih skupin za festival.
Turistično društvo ste leta 2023 preimenovali v turistično kulturno društvo. Zato, da vam ne bi oponašali, da ste turisti v kulturi?
Slovenci smo znani po favšiji in te je v začetku organiziranja festivala bilo kar nekaj, gledališče je za kulturnike, so nam pravili, vendar smo očitke kmalu zatrli. Glavni vzrok za dodatek k imenu je bil v tem, da se kot kulturno društvo lahko prijavljamo na razpise Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Kako se je vzpostavilo organizatorsko jedro? Kdo so tisti, ki delajo (za) festival?
Organizacijsko jedro je raslo skupaj s festivalom, največ dela ima predsednica organizacijskega odbora Ilka Riedl, pomagajo ji Aleksandra Lovrenčič, Majda Cenc, Marjanca in Bojan Kaukler, Aleš Partlič, Alojz Vrbnjak, Milan Paulin, Vojko Robič, Milan Vnuk, Rok in Stane Vauda, Marjan Vodan ter seveda selektor in strokovni vodja Rado Pavalec. Dobra izbira predstav vpliva na dober obisk občinstva, ki ostaja zvesto. Seveda brez materialne in finančne podpore donatorjev in sponzorjev ter pozornosti medijev festival ne bi bil uspešen.
Festival mora imeti dvorano, žirijo, nagrade in seveda predstave. Enaindvajset let že vsakič osem predstav. Spoštljiva številka.
Naša dvorana v Domu kulture Pekre omogoča vse, kar si želijo nastopajoči in občinstvo. Obnovljena sta avla in stranišče, za kar se je treba zahvaliti županu Sašu Arsenoviču in ekipi mestne občine. Festival ima strokovno žirijo, ki izbere najboljšo predstavo, najboljšo režijo, komedijantko in komedijanta in podeli še priznanje po svoji presoji, in žirijo občinstva, ki tudi izbere najboljšo predstavo. Zelo smo veseli, da so na našem odru nastopile ljubiteljske skupine iz vse Slovenije in tudi zamejci iz Italije in Hrvaške. Naš festival je postal največji festival komedij ljubiteljskih skupin v Sloveniji. Številka 92 do sedaj prijavljenih različnih skupin za 22 festivalov pove svoje o pomenu festivala.
Kaj je odločilno za trdno vez festivala z občinstvom?
Na naše veselje je dvorana polna, nam tudi zmanjka vstopnic za kakšno predstavo, zato je najbolje kupiti abonma in še cenovno je ugodnejše. Občinstvo s spontanim nasmehom in aplavzom med igro, posebej pa na koncu nagradi nastopajoče, gledalci in igralci odhajajo zadovoljni. To utrjuje vezi. Mi smo veseli, da smo jim to omogočili.
Kateri so najbolj trpki in kateri najbolj veseli dogodki, ki so se zgodili v dveh desetletjih festivala? Ste na koga ali kaj še posebej ponosni?
Smo pred 22. festivalom in si želimo, da ne odpade nobena izmed osmih izbranih predstav zaradi bolezni v skupini, dneva žalovanja, epidemije, kar smo tudi imeli. Zaradi korone smo leta 2020 morali po dveh predstavah odpovedati festival. Vesel sem in ponosen, da nam je s prostovoljnim delom uspelo vzpostaviti festival, ki je Pekre zapisal na slovenski festivalski zemljevid ter ustvarjalcem in gledalcem v kulturni koledar.
Kaj za letos pravi Rado Pavalec, kakšne bodo predstave? Katere petke in sobote od 6. do 28. marca bo v Pekrah najbolj zabavno?
Naš selektor je doslej zmerom izbral tisto, kar je občinstvo nasmejalo. Tako bo tudi tokrat. Letos se bodo prvič predstavila društva Wlka iz Šempasa, Kulturno-glasbeno društvo Ptičica iz Prepolj ter Kulturno in razvojno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu. Preverite, kaj novi novega prinašajo. Zaključek festivala bo glasbeni, v svojem slogu ga bo zaključil kantavtor Adi Smolar v nedeljo, 29. marca - znan je tudi po duhovitih zgodbah med pesmimi.
Kako naprej s festivalom? Kakšni posebni načrti? Želje?
Želimo si še nadaljnje podpore medijev, donatorjev, sponzorjev in seveda občinstva. Želimo si čim več prijav gledaliških skupin, ki gojijo komedijo. Veseli smo, da s strokovno izbiro podpiramo kakovost ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti. Predstave so vse bolj kakovostne, velika nagrada najboljšim bi bila, če bi zmagovalna predstava dobila priložnost, da se predstavi na Borštnikovem srečanju v spremljevalnem programu. Za to si bomo prizadevali.
