
Množični ples maturantov po ulicah je Slovence prerinil med Guinnessove rekorderje. V Sloveniji naj bi bilo več kot 200 šol za športne plese, več kot 30 baletnih šol, 500 folklornih skupin in mnogo drugih plesnih organizacij. Številke so na videz impresivne. O naklonjenosti, predanosti plesu govorijo tudi rezultati vrhunskih plesalcev, ki pobirajo svetovna priznanja na tekmovanjih ali v predstavah na tujih odrih. A bolj kot številke in nagrade so pomembni učinki, ki na prvi pogled niso merljivi, očitni in zadevajo vsakega človeka, ne le talentiranega, šolanega plesalca. Znanstveno je dokazano, da ples ne krepi le fizičnih, motoričnih lastnosti človeka, temveč tudi kognitivne, miselne, nima le umetniškega in rekreativnega učinka, ampak tudi terapevtski.

Ples krepi osebnost in povezuje
"Slovenci imajo radi ples, radi ga gledajo in občudujejo, prepoznajo vrhunsko plesanje. Ko je prišel Polunin (baletnik Sergej Polunin, op. p.), nam ponudil tri predstave, bi ga verjetno rad videl še kdo," pravi Katarina Venturini in meni, da so Slovenci tudi zelo dobri plesalci in plesni pedagogi. Četudi "nas zahodna družba danes vse bolj sili, da smo gledalci, manj pa udeleženci, se veliko Slovencev s plesom ukvarja ljubiteljsko. Vendarle je ples najlepša rekreacija na svetu."
Starejšim je ples bolj blizu kot mlajšim, opaža, "vidi se jim, da so v mladosti veliko preplesali in se učili med sabo, ne da bi hodili v plesne šole. Današnji mladi pa bolj solirajo, prestopajo se z noge na nogo, v paru niso vešči." Odrasli se najraje učijo fokstrot, čačača, rumbo in jive, zaznava Venturinijeva, ki ima svojo plesno šolo. "Ples krasno združuje partnerja, ki sta si enakovredna. Če gresta kolesarit ali igrat tenis, je ona vedno šibkejši partner. Pri pilatesu pa je njemu duhamorno," omeni prednost plesa pred športom. "Plesati je mogoče v globoko starost." Med dragocenimi izkušnjami, ki lahko dobrodejno vplivajo na mlade in jih je ples prinesel njej kot srednješolki, so samozavest, identiteta, vztrajnost in spretnost v organiziranju časa. "Tudi vsak uspeh in neuspeh te oblikujeta," poudarja plesna učiteljica. "Moja mami pa je govorila: 'Katarina, ko si se ukvarjala s plesom, si bila varno spravljena in si bila v zdravi družbi.'"
Ne poznajo bistva baleta in vrhunske folklore
Priljubljeni, popularni niso le komercialni televizijski plesni šovi (na primer Zvezde plešejo) in tečaji družabnih plesov, temveč tudi klasični balet, če sodimo po številu baletnih šol in izjemno dobro obiskanih baletnih predstavah povsod po Sloveniji. Olivera Ilić meni, da je to rezultat dolgoletnega prizadevanja baletnih umetnikov in pedagogov, ki so v okviru glasbenih šol ustanavljali baletne oddelke z namenom izobraževati bodoče poklicne plesalce in širiti baletno umetnost. Konkretno na primeru Maribora navaja generacijo Ika Otrina, ustanovitelja prve državne baletne šole v Mariboru, Edija Dežmana, Ljiljane Keča, Draga Jazbeca, Ivanke Matlas Atanasovski in drugih, "ki je vzgojila generacije mladih baletnikov. Vsi sicer niso nadaljevali plesne kariere, so pa prispevali k prepoznavnosti baleta na območju Maribora in širše."


Vsak ima smisel za ritem
"Z zornega kota institucionalnega izobraževanja smo v Sloveniji med bolj zavedajočimi se družbami," pravi Olivera Ilić. "Pogrešam pa večji interes za izobraževanje mladih generacij, ne glede na njihovo preobremenitev v matičnih ustanovah (gledališčih)." Izobraževanje je kakovostno, je prepričana, "spodbuja se talente, ki žal velikokrat ne ostanejo v našem okolju, razlogov pa je več, denimo pomanjkanje delovnih mest za mlade v gledališčih". Problematične so tudi šolnine, ki so relativno visoke.
Na petah, v škornjih in na špicah
A vi kaj plešete?
Zoran Poznič, minister za kulturo: "Plesno dejavnost spremljam, zlasti produkcijo plesne skupine En-Knap in njene uprizoritve redno obiskujem "
Tanja Skaza, podjetnica, direktorica, solastnica podjetja Skaza: "Zelo rada plešem, če se le da, na vseh zabavah in ob sobotah tudi kar doma. Plešem tako rekoč vse standardne plese, od latinskoameriških pa najraje salso. Rada bi se naučila tango. Nazadnje sem si z družino ogledala muzikal Briljantina in balet Hrestač. Sem tudi ljubiteljica opere, in če je le možno, si jih tudi v vseh velikih prestolnicah ogledam."
Saša Arsenovič, župan Maribora: "Ogledal sem si zadnje baletne predstave Valentine Turcu in Edwarda Cluga, muzikal Gordane Grandošek in njenega moža Trenta Whiddona ter plesne nastope svojih hčera. Zase moram reči, da imam več talenta na drugih področjih, bom se pa vsekakor pripravil za hčerina maturantska plesa."
Simon Vrhunec, direktor medicinskega centra Barsos: "Ples pripomore k boljšemu fizičnemu počutju in kondiciji, hkrati blaži učinke stresa, kar je zelo pomembno z vidika preventive srčno-žilnih, rakavih in skeletno-mišičnih obolenj. Osebno rad zaplešem ob dogodkih, ki so organizirani kot zabava s plesom, vsako leto se udeležim vsaj ene predstave klasične glasbe, ki vsebuje tudi elemente plesa (baleta)."