V prepričanju, da Američanom največjo grožnjo predstavljajo zdravila, je Donald Trump 13. februarja podpisal izvršni ukaz, poimenovan MAHA. S priporočili za izboljšanje politik javnega zdravja, ki jih bo pripravil novi zdravstveni minister, Robert Kennedy mlajši, Amerika očitno ne bo postala le velika (great), ampak tudi zdrava, kar v populističnem akronimu MAHA predstavlja črka H - namreč "healthy". Epidemiološki podatki razkrivajo, da je obolevnost za kroničnimi boleznimi v ameriški federaciji precej večja kot v drugih razvitih državah, Trump pa želi - po izjemnih težavah z opioidno krizo v njegovem prvem mandatu - hkrati obračunati tudi s farmacevtsko industrijo in z njenim lobiranjem v ameriškem kongresu. Opioidi so v novem tisočletju sicer resno ogrozili nacionalno varnost ZDA, vendar ležijo resnični vzroki za krizo zdravja v njihovi federaciji drugje in so neločljivo povezani z globoko družbeno krizo.
Je Trump sposoben razumeti resnične vzroke opiatne krize
Kriza opiatne zlorabe se je začela s pretiranim predpisovanjem opioidnih protibolečinskih zdravil v 90. letih, čeprav se je lahko kapitalizmu lastna potreba po dobičku zaplodila le v ustreznih tržnih in družbenih pogojih. Fenomen industrializacije medicine, ki je sicer prisoten povsod, je zagotovo najbolj radikalen v ZDA, kjer ga podpira veliko manj regulirano trženje zdravil kot recimo v Evropi. V deželi neomejenih možnosti je namreč dovoljeno tudi reklamiranje zdravil na recept, njihova izrazito industrializirana medicina pa je v še izrazitejši navezi s farmacevtsko industrijo kot drugod.
Bolečino želimo čim prej odpraviti, le da smo spet na stari, varni poti - in da je družba z nami zadovoljna
Farmakomedicina je sebi v prid izoblikovala tudi pacienta, ki je žrtev hitrega in (hiper)produktivnega sveta. Ta namreč od njega zahteva povsem nerealne in nenaravne produkcijske sposobnosti, ki morajo biti pri petdesetih letih na ravni 20-letnika. Zaradi miselnega kaosa, ki je v veliki meri posledica preobremenjenosti z informacijami in eksistenčnega strahu, Američani izgubljajo zdrav odnos do starosti, smrti in - kar je morda v primeru opiatne zlorabe ključno - do bolečine. Ljudje v zlaganem svetu "večne mladosti", ki ga nekritično uvažamo tudi k nam, pozabljamo na njeno bistveno fiziološko vlogo in je ne razumemo kot opozorilo o tem, da nekaj ne počnemo v redu, da morda pretiravamo. Bolečino želimo čim prej odpraviti, le da smo spet na stari, varni poti in da je družba z nami zadovoljna. S takšnim odnosom do bolečine in bolezni seveda ne napredujemo, ampak postajamo žrtve različnih odvisnosti, naj gre za cigarete, alkohol, všečke, seks ali - kot se je zgodilo Američanom - za opioide.
Morda bo Trump uspel zmanjšati izvajanje koruptivnih praks farmacevtske industrije, ki v okviru kongresnega lobiranja za svoje interese vsako leto porabi več sto milijonov dolarjev, kako uspešno pa bo Američane zaščitil pred samomorilsko uporabo opiatnih zdravil, je seveda drugo vprašanje. Glede na to, da tudi carinske ukrepe proti Kanadi in Mehiki zagovarja "z izjemno grožnjo, ki jo predstavljajo tujci in mamila, vključno s smrtonosnim fentanilom", se zdi, da ni sposoben razumeti pravih razlogov za beg svojih volivcev v odvisnost.
Kako se je Američanom zgodila kriza opioidov
Status opioidnih protibolečinskih zdravil se je korenito spremenil v 90. letih prejšnjega stoletja. Poglejmo zakaj. Pred letom 1990 so ta zdravila skoraj izključno dobivali bolniki z najhujšimi bolečinami, predvsem tisti z rakom. Ker so se zdravniki zavedali, da so mehanizmi, ki vodijo v opioidno odvisnost, zelo podobni tistim, ki spremljajo uživanje heroina, so opioidna protibolečinska zdravila praviloma ohranili za zadnjo terapevtsko možnost. Pravzaprav je bila to strategija, skladna s takratnimi strokovnimi smernicami, hkrati pa so se - vsaj starejši zdravniki - še predobro spomnili težav, ki so jih imeli Američani s heroinsko odvisnostjo v 60. letih.
Vendar se je praksa omejenega predpisovanja opioidnih zdravil začela v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja spreminjati. Ameriška družba Purdue Pharma je namreč prav takrat pričela marketinško kampanjo za njihovo najbolje prodajano zdravilo, OxyContin. Polsintetični opioid, oksikodon, glavna učinkovina v tem zdravilu, ki je še danes eno najpogosteje zlorabljenih opioidov v ZDA, je precej močnejši od morfija in - ob protibolečinskem učinku - ponuja tudi občutke evforije, kar je sicer značilno za opioide. V želji po velikih zaslužkih so tržni zastopniki družbe Purdue ameriškim zdravnikom "prodajali" zgodbo o varnem zdravilu, ki ne povzroča odvisnosti in je primerno za lajšanje vseh vrst bolečin. Že v prvem letu aktivne promocije z zdravilom OxyContin so samo v ZDA zaslužili več kot tri milijarde ameriških dolarjev, opioidna zdravila pa so takrat postala najbolje prodajana skupina zdravil v ZDA. Purdue Pharma je bila sicer kasneje spoznana zavajanja javnosti in je morala plačati 635 milijonov dolarjev kazni, vendar je bilo prepozno - plaz opioidne odvisnosti se je sprožil.
Velika smrtnost na krilih ilegalnih fentanilskih analogov
Prvemu valu opiodne odvisnosti, ki je povezan s spremembo v strategiji predpisovanja teh protibolečinskih zdravil, je leta 2010 sledil drugi, v katerem so beležili izrazito povečanje umrljivosti Američanov predvsem zaradi previsokih odmerkov heroina.
V tretjem valu, ki je sledil pred dobrim desetletjem (2013), se je umrljivost tako povečala, da je bil Trump v svojem prvem mandatu prisiljen razglasiti izredne zdravstvene razmere na nacionalni ravni (national health emergency). Takrat se je izrazito povečala uporaba zelo potentnih opioidov, kot je fentanil in njegovi ilegalni analogi (IMF), ki predstavljajo - zaradi majhne tolerance pri odmerjanju - izjemno veliko tveganje za smrt uporabnika. Ob zdravilih se je v tretjem opioidnem valu močno povečala ilegalna ponudba omenjenih učinkovin, ki omogočajo enostavno mešanje z drugimi učinkovinami. Ker so lahko v mešanicah prisotna tudi neopioidna pomirjevala, kot je recimo ksilazin, ki je sicer v uporabi v veterinarski medicini, je zdravstveno tveganje toliko večje.
Podatek o tem, da je v obdobju 1999-2022 samo zaradi previsokih odmerkov opioidov umrlo skoraj 727 tisoč Američanov, je zagotovo zelo zaskrbljujoč, videli pa bomo, kako uspešno se bo tokrat s krizo soočila Trumpova administracija. Zagotovo je ne bo odpravila s carinskimi ukrepi in množičnim izgonom priseljencev, z ukrepi, usmerjenimi proti industrializaciji medicine, pa bi lahko k zmanjšanju krize morda prispeval Robert Kennedy mlajši.
Kako ostati zdrav na Divjem zahodu
Za kaj več, torej za ustavitev opioidne krize, bi morala Amerika zares ozdraveti, za to pa ne bodo dovolj le izvršni ukazi, kot je MAHA. S Trumpom so ameriški volivci sicer izrazili potrebo po družbenoekonomskem sistemu, ki izraža evolucijsko načelo prevlade močnejšega in radikalno zapostavlja tako pomen sodelovanja kot socialno državo, vendar takšen pristop v resnici z zdravjem nima veliko skupnega.
Če se vprašamo, zakaj se je kriza z opiodi zgodila prav v ZDA, lahko del odgovora najdemo v (pretirano) liberalnem sistemu predpisovanja zdravil, neetičnih postopkih farmacevtske industrije in neverjetni stopnji njenega političnega lobiranja. Drugi del odgovora se skriva v nezadovoljstvu ljudi, katerih težave se somatizirajo v kroničnih boleznih, ki se jih mnogi žal ne morejo ali nočejo lotiti na ustrezen način. Zaradi odsotnosti zdravstvene varnosti - ta se v Trumpovem času le še poglablja - mnogi svojo stisko utapljajo v odvisnostih, tudi v opioidih. Ob tem je zanimivo, da se slika opioidne krize spreminja, saj se je iz velikih mest razširila tudi v ruralne predele ZDA in je tam že presegla stopnjo odvisnost v ameriških metropolah. Se bo Trump vprašal, zakaj opioidi vedno bolj morijo v regijah, od koder prihajajo njegovi volivci? Verjetno ne. V deželi nekdanjega blagostanja, ki izgublja primat gospodarsko najmočnejše svetovne sile, je očitno lažje prosperirati z neštetimi obljubami o tem, da bo Amerika spet velika (MAGA). S tem, v katero smer takšna politika vodi na daljši rok, se Trumpovi volivci očitno ne obremenjujejo.
