Nekatere spremembe, ki se v ženskem telesu dogajajo med nosečnostjo, so bolj očitne, druge manj. Najbolj opazen znak nosečnosti je nedvomno močno povečan trebuh. Hkrati se večina nosečnic spopada z bolj ali manj hudo obliko "jutranje slabosti", v poznejših mesecih pa z otekanjem gležnjev. Toda nosečnost lahko vpliva tudi na spremembo nekaterih ključnih procesov v telesu. Ena manj vidnih je denimo sprememba presnove. Gre za način, na katerega telo predeluje s prehrano zaužite sladkorje, maščobe in proteine, da bi si zagotovilo energijo za pravilno delovanje celic, vlaken in organov.
Za nosečnice je priporočljivo, da se cepijo proti gripi
Spremenjeno delovanje imunskega sistema
Med nosečnostjo se spremenita tudi imunski sistem in njegovo delovanje. Te spremembe prispevajo k uspešni nosečnosti. Zanje na splošno velja, da so posledica številnih hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu nosečnice. Ker je otrok polovica mame in polovica očeta, mora biti materin imunski sistem dobro reguliran, da dojenčka ne zavrne, kot bi na primer lahko zavrnil presajeni organ. Za to je poskrbljeno s spremenjenim številom, lokacijo in/ali aktivnostjo številnih podskupin celic materinega imunskega sistema. Monociti, ena od skupin belih krvničk, postanejo denimo bolj aktivni, število nevtrofilcev, ki so druga skupina belih krvničk, se poveča. Obe skupini celic igrata pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred bakterijami, glivicami in virusi.
Spremembe se dogajajo tudi v celicah T, vrsti limfocitov oziroma belih krvničk, ki igrajo pomembno vlogo pri tako imenovanem imunskem spominu. Gre za pridobljeno imunost. Imunski sistem se namreč "spomni", da se je z neko določeno nevarnostjo že srečal, kar mu omogoči, da se ob drugem in vsakem naslednjem srečanju z njo odzove hitreje. Celice T to počnejo z izločanjem veliko različnih vrst proteinov in drugih kemičnih mediatorjev, ki poskrbijo, da se celice odzovejo na točno določen način. Različni vzorci teh mediatorjev podpirajo različne vrste imunskih odzivov. Nekateri so dobri v boju proti virusom, drugi v boju proti bakterijam. Prekinitve teh vzorcev kemičnih mediatorjev znanstveniki povezujejo z razvojem raka in avtoimunih bolezni.
Te spremembe imunskega sistema ščitijo otroke, toda nosečnica je zaradi njih toliko bolj dovzetna za hude odzive na viruse, kot je denimo virus gripe. To je posledica sprememb njihovega imunskega odziva. Za zdaj ni znano, za kakšne spremembe gre, je pa to razlog, zakaj je za nosečnice priporočljivo, da se cepijo proti gripi.
Fiziološki fenomen
Te spremembe v delovanju presnove in imunskega sistema niso le nekaj, kar ženske pač opazijo med nosečnostjo. Če bi jih bolje poznali, ne bi le bolje razumeli naravnega fiziološkega fenomena nosečnosti, ampak tudi to, zakaj se dogajajo spontani splavi in prezgodnji porodi ali zakaj se pri nekaterih ženskah pojavijo gestacijski diabetes in zapleti, kot je na primer preeklampsija.
Če bi vedeli, zakaj se simptomi avtoimunih bolezni pred in med nosečnostjo ter po njej spreminjajo, bi bolje poznali lastnosti imunskega sistema, ki sploh pripeljejo do teh bolezni, in poiskali nove načine za njihovo zdravljenje.
Znanstveniki že preučujejo, kako se prekriva delovanje presnove in imunskega sistema. Zanima jih na primer, kako celice imunskega sistema uporabljajo energetske substrate (sladkorje, maščobe in proteine) za uravnavanje imunskega odziva zlasti pri bolnikih z rakom. Menijo, da prav spremembe načina, na katerega celice imunskega sistema uporabljajo te energetske substrate, povzročijo spremembe imunskega sistema med nosečnostjo.
Raziskovalci s pomočjo krvnih vzorcev nosečih in nenosečih žensk preučujejo, kako različne podskupine imunskih celic izrabljajo različne energetske substrate za opravljanje svojih funkcij. Hkrati spremljajo, kako se to med nosečnostjo spreminja ter prispeva k dinamičnim spremembam imunskega sistema. Če bodo razumeli, kako naše telo samo od sebe spreminja način, na katerega izrablja te sladkorje, maščobe in proteine pred nosečnostjo in po njej, bodo lahko morda poiskali nove načine za "vklop" in "izklop" teh mehanizmov ter te ugotovitve uporabili pri zdravljenju raka in drugih bolezni.
