Današnje nosečnice so precej bolj anksiozne in obremenjene, kot je bila prejšnja generacija. Kaj je k temu prispevalo in kje so rešitve? Ko je bila 27-letna Jasmine Hanks prvič noseča, so bile noseče tudi Beyonce in nekatere TV-zvezdnice. "Zdaj menim, da je to neumno, vendar sem jih ves čas spremljala na instagramu. Imele so popoln trebušček in videti so bile tako glamurozno. Ko si visoko noseča in vidiš tako popolno podobo nosečnice, to ne vpliva pozitivno na tvojo samopodobo," je povedala v zadregi.
Hanksova je takoj zjutraj preverila objave na instagramu, med odmorom za malico pa na facebooku, čeprav ji je to vzbujalo več nezadovoljstva kot pred nosečnostjo. "Nenehno te obdajajo slike popolnih, čudovitih žensk. Posledično sebe težko vidiš kako drugače, kot kaže tvoja podoba v ogledalu," je razložila. Družbeni mediji so le eden od elementov sodobnega življenja, zaradi katerega se je počutila preobremenjeno in izolirano. Njena mati Sandra Monks je bila noseča trikrat in pravi, da se ni niti približala tako nepredstavljivi anksioznosti, kot je bila hčerina.
Spremenjena izkušnja nosečnosti
Ta premik, ki se je zgodil med eno in drugo generacijo, je v pred kratkim objavljeni študiji raziskala predavateljica psihiatrične epidemiologije na Univerzi v Bristolu Rebecca Pearson. Uporabila je podatke iz longitudinalne študije iz devetdesetih, v kateri je sodelovalo več kot 14.000 nosečnic, ki so imele predviden porodni termin v obdobju od leta 1990 do leta 1992, tedaj rojene otroke pa so nato spremljali tudi med odraščanjem.
Zdaj, ko imajo nekateri od teh otrok že svoje otroke, se je Pearsonovi ponudila enkratna priložnost, da preuči, kako se je izkušnja nosečnosti spremenila v času ene generacije. Po njenih ugotovitvah se je klinična stopnja depresije in anksioznosti med nosečnicami, starimi od 19 do 24 let, dvignila s 17 na 25 odstotkov. Rezultati so zelo podrobni. Tako imenovana osnovna depresija, ki označuje stanje depresije, se pravzaprav ni povečala, je pa več občutka obremenjenosti, strahu, nespečnosti, joka. Podobno stanje je opisala tudi Hanksova, ki je svojo anksioznost označila za zmerno.
Trebušček Beyonce ne more biti vzor
Preveč negativnih informacij
K pretiranemu bremenu je prispevala tudi vse večja razširjenost interneta. Predavateljica babištva Catriona Jones meni, da deljenje grozljivih porodnih zgodb na družabnih omrežjih krepi strah žensk pred porodom. Postavlja se vprašanje, ali take zgodbe ženske opogumijo ali pa jih le travmatizirajo. Jasno je le, da ženske z anksioznostjo zaradi nosečnosti potrebujejo več pomoči.
Hanksova se strinja, da so prvotni strahovi v zgodnji nosečnosti nekaj normalnega, vendar dodaja, da jih je sama okrepila, ker je ves čas kaj iskala po spletu. Vsak dvom, ki se je pojavil, vsak rezultat testa je preverila še na spletnih forumih, ki so sicer včasih lahko v pomoč, saj dajejo občutek skupnosti, vendar se na te informacije ne gre vedno zanašati. Pearsonsova je razložila, zakaj je to še zlasti problematično: "Če ste delno nagnjeni k depresiji in anksioznosti, informacije obdelujete na drugačen način. Če stvari preverjate na internetu, boste več pozornosti namenili negativnim in skrb vzbujajočim informacijam."
Prav tako danes več žensk združuje delo in družino kot pred 25 leti, trdi Pearsonova. "Obstaja pritisk, da je treba delati do konca nosečnosti, da česa ne bi zamudili ali da ne bi zaostali. Nekatere svoje nosečnosti ne želijo razkriti sodelavcem, da ne bi bile prikrajšane za morebitne priložnosti." Pearsonova meni, da bi morale morebitne spremembe politike vključevati tudi več razumevanja na delovnem mestu, bolj fleksibilen delovni čas in več podpore skupni porabi starševskega dopusta.
Ne bo, kot je bilo prej
Obenem pa bi bilo treba zastaviti več vprašanj o pričakovanjih do nosečnic in njihovih pričakovanjih zase. Po mnenju De Camposove lahko nosečnost povzroči občutek, da si ženska želi otroka, obenem pa si želi, da se ne bi nič spremenilo. Nosečnice so pod notranjim in zunanjim pritiskom, da morajo narediti vse, kar so počele prej. Zaradi tega lahko ženska zgubi občutek za svoje omejitve. Da Camposova zato sprašuje: "Kako lahko nadaljuješ z enakim tempom, ko pa se tvoje telo spreminja, ko si bolj utrujena? Čeprav ti, tvoj partner ali družba pričakuje, da boš ostala enaka, je to nemogoče." Vendar nihče ne pravi, da mora biti tako. V trenutku, ko nosečnica sprejme vplive nosečnosti in da ne bo mogla biti vedno enako produktivna, je nosečnost lažje obvladovati.
Ženske s težavami naj vzpostavijo stik z babico. Hanksova si danes želi, da bi svojo babico prosila za več podpore. V nasprotju z njeno mamo, ki je imela v obeh nosečnostih isto babico, se je Hanksova skoraj vsakič srečala z drugo. "Težko mi je bilo vzpostaviti odnos z njimi. Počutila sem se izolirana in na voljo sem imela le 15-minutni termin. Če bi vsakič videla isto osebo, bi se verjetno bolj samozavestno pogovarjala o teh občutkih."
Strokovna svetovalka za babištvo in z njim povezano zdravstveno politiko Janet Fyle se strinja, da je stalnost ključnega pomena, vendar dodaja, da je za to treba imeti zadostno število babic. "Če vlada ne bo odobrila zaposlitev večjega števila babic, stalnosti ni mogoče zagotoviti," je še dodala. V Veliki Britaniji je tudi velika potreba po večji specialistični pomoči; samo polovica države ima specialistične perinatalne enote za duševno zdravje, še zlasti jih primanjkuje na Severnem Irskem, Škotskem in Walesu.
Zelo kreativen čas
Vsak, ki želi podpirati žensko med nosečnostjo, mora najti pravo pot med brezčutnostjo in pretirano skrbjo. "Nosečnice niso invalidi, vendar njihovega stanja prav tako ne gre zanemariti. Dovoliti je treba individualnost posamezne nosečnice brez vnaprejšnjega sklepanja in biti odprt ter dovzeten," je povedala De Camoposova.
Po mnenju Jonesove vsi duševni problemi še ne zahtevajo specialističnega zdravljenja. Številnim ženskam zadostuje že podpora prijateljev, družine in sodelavcev. Nosečnicam bi morali vsi dajati oporo z občutkom, kar lahko vključuje tudi spodbujanje, da si poiščejo bolj specialistično pomoč.
Pri ženskah z zgodovino duševnih motenj, kot so obsesivno-kompulzivna motnja, motnje hranjenja, nedavna smrt v družini, spolna zloraba, lahko pride do poslabšanja duševnega stanja zaradi psiholoških, fizičnih in življenjskih sprememb, ki jih doživljajo v nosečnosti, je razložila De Camposova. Gre za razvojno fazo iz hčerke v mater. Nosečnost sicer res zaznamujejo občutki negotovosti, vendar je lahko to tudi čas izjemne rasti. "Obdobje devetih mesecev pomaga ženski, da se pripravi na materinstvo. V tem obdobju se opravi veliko dela." Terapija za bodoče starše je lahko velika motivacija. "Lažje prepoznajo svoje slabosti in naredijo kaj glede njih." To je lahko zelo kreativen čas, čas, ko si prizadevamo za spremembe zase in za svojega otroka, piše britanski Guardian.
