Sredi zadnje Trumpove vladavine je predsednik priznal, da si ni predstavljal, kakšen izziv v resnici predstavlja reforma zdravstvenega sistema. Očitno mu žena ni povedala za izkušnje v Sloveniji. Trump je svoj pomislek izrazil z besedami, ki mnogo povedo o njegovem poenostavljenem dojemanju sveta. Na njegov stavek "nihče ni vedel, da je zdravstvo lahko tako zapleteno", ki hkrati izraža egocentričnost vladarja (trenutno morda še) najmočnejše države na svetu, se je takrat z nasmeškom odzval senator Bernie Sanders. Prisrčno naivno izjavo je pospremil z mislijo: "Zagotoviti zdravstveno varstvo v državi s 320 milijoni ljudi je zelo, zelo zapleteno."
Donald Trump bo seveda poskusil v drugo, že pred vnovičnim "okronanjem" pa je poskrbel za presenečenje s postavitvijo Kennedyja juniorja na mesto zdravstvenega ministra. Nečak umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja naj bi ponovno ozdravil Ameriko, vendar Trumpove poteze zbujajo predvsem pomisleke, da bodo različne teorije zarote in protiznanstvena retorika ponovno preglasile empirično dokazane teorije.
Tump in njegovi tehnokratski priskledniki očitno ne razumejo, da živimo vsi na isti krogli
V jesenski predvolilni kampanji sicer njegovi sodelavci niso razkrili konkretnih programskih vsebin, ki zadevajo zdravstvo, s podpisom ukaza o izstopu ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa je kmalu po inavguraciji presenetil mnoge. Trump in njegovi tehnokratski priskledniki očitno ne razumejo, da živimo vsi na isti krogli (pardon, plošči) in se zaradi globalne povezanosti in soodvisnosti enostavno ne moremo izogniti tveganjem, ali kužnim ali okoljskim. Globalizacija pač ne pomeni le globalne trgovine in globalnega izkoriščanja, ampak prinaša tudi globalne posledice, ki se jim tudi izbrana ljudstva ne morejo izogniti. Izstop ZDA iz WHO in pariškega okoljskega sporazuma bo tako imel resne posledice tudi za Ameriko in prav nič jim ne bo pomagalo zanikanje fenomenov, kot so pandemične grožnje in podnebne spremembe. Seveda bodo ZDA, kot glavni finančni podpornik Svetovne zdravstvene organizacije, s svojim izstopom ogrozile delovanje organizacije, na kratek rok pa bodo trpele predvsem nerazvite države, kjer skuša WHO zmanjšati breme specifičnih okužb. Seveda to Trumpa ne boli. Kaj si misli o manj razvitih državah Afrike in Karibov je nazorno pokazal že med zadnjim predsedovanjem, ko jih je z izbranimi besedami poimenoval za "shithole countries".
Tveganje iz "usranih držav"
Čeprav zanikane podnebne spremembe začenjajo z do zdaj eksotičnimi virusnimi okužbami ogrožati tudi področja z zmerno klimo, so prav države tropskih območij najbolj nevaren vir morebitnih novih virusnih epidemij. Predsednik ZDA očitno ni sposoben razumeti, da se lahko z njimi učinkovito soočimo le s koordiniranim globalnim sodelovanjem, WHO pa ima pri tem pomembno vlogo koordinatorja in iniciatorja nujnih zaščitnih programov.
Ob napovedanih "grožnjah" z nadaljnjim pospešenim izkoriščanjem Zemlje, ki jo je Trump populistično in značilno globokoumno najavil z besedami "we will drill, baby, drill", bo ekosistem še naprej slabel, deforestacija pa bo neposredno podpirala nevarnost virusnega preskoka iz živalskih rezervoarjev na človeka. In kaj bo potem? Predsednik bo najprej stokal, da so za novo epidemijo krivi drugi, nato bo njen obstoj zanikal, na višku epidemije pa bo morda spet veleumno napovedoval, da ni tako hudo, saj se lahko enostavno ozdravimo z vbrizgom razkužila v krvožilje. Kot pred let, te strategije seveda ne bo preizkusil in ponovil se bo kovidni scenarij. Američani bodo po nepotrebnem umirali, s sejanjem poenostavljenih in lažnih populističnih informacij pa se bo razdeljenost v družbi še poglabljala.
Čakajoč na bumerang
Epidemiologi napovedujejo, da je verjetnost novih virusnih epidemij v prihodnosti zelo velika in da se lahko zgodi, da bodo takrat "usrane države" svojim nekdanjim zavojevalcem vrnile virusno breme iz časov brezkompromisnega imperialističnega osvajanja. Prav na področju zaliva, ki naj bi odslej - s spremenjenim imenom - opozarjal, kdo je glavni na tej celini, so namreč konkvistadorji z mikrobi "starega sveta" v 16. stoletju uspešno zdesetkali veliko in bogato civilizacijo azteških staroselcev. Mikrobi so bili zagotovo eden najodločilnejših kolonizacijskih dejavnikov, tudi zaradi neodgovorne politike nove ameriške administracije pa se lahko kot bumerang vrnejo v zelo brutalni obliki. Nova virusna epidemija ima namreč lahko precej drugačne značilnosti kot zadnja, zato bo hitro in intenzivno globalno sodelovanje še pomembnejše.
Milijarderje zanima le lastna denarnica
Projekt globalnega viroma (GVP) namerava človeštvo zaščititi pred virusnimi izbruhi virusnih epidemij. Njegove aktivnosti se osredotočajo na izolacijo in gensko sekvenciranje neznanih vrst virusov, katerih število ocenjujejo na 1,6 milijona. Ti prebivajo v populaciji ptic in sesalcev, med njimi pa naj bi jih imelo med 630 tisoč in 830 tisoč vrstami zoonotični potencial, torej naj bi imeli sposobnost prehoda z živali na ljudi. Ocenjeni stroški projekta znašajo okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev in predstavljajo glavno prepreko pri njegovi izvedbi. Gre seveda za veliko vsoto denarja, čeprav se teh stroškov na noben način ne da primerjati s stroški epidemije. Za primerjavo; celotne stroške kovidne pandemije ocenjujejo na več kot 16 trilijonov dolarjev - pozor, gre za 16 milijonov milijonov! Morda še en izračun; Elon Musk bi že pred spajdašenjem s Trumpom vsoto, potrebno za financiranje GVP, zaslužil v dobrem letu in pol. V današnji, privilegirani vlogi nekakšnega predsednikovega svetovalca bi projekt, ki lahko človeštvo zaščiti pred eno največjih nevarnosti, financiral že v nekaj dneh.
Pri virusu SARS-CoV-2 smo imeli srečo, ker je bolezen v veliki večini primerov potekala v mili obliki, z majhno stopnjo umrljivosti. Izjemno hiter razvoj cepiva, ki je bil za zaščito človeštva takrat zagotovo ključen, je bil posledica dobre komunikacije med strokovnjaki z različnih celin. Kitajski virologi so namreč informacije o strukturi SARS-CoV-2 že v nekaj dnevih po identifikaciji virusnega genoma posredovali v svet in tako omogočili izjemno hiter razvoj cepiva. Če bi bil svet še bolje povezan in sodelujoč, bi lahko izbruh okužbe zagotovo ustavili že pri samem izvoru. Zaradi strahu, neiskrenosti in prikrivanj se v Wuhanu to žal ni zgodilo, z izolacionistično Trumpovo politiko pa danes drvimo v smeri blokad mednarodnega sodelovanja, ki ne ogroža le Američanov, ampak cel svet. Delovanje organizacije WHO je bilo namreč finančno v največji meri odvisno prav od prispevka ZDA.
Kratkovidni notranji ukrepi
Novi predsednik išče možnosti za varčevanje tudi na drugih področjih, pri čemer mu pomaga Elon Musk, vodja na novo ustanovljene vladne službe za učinkovitost (DOGE). Po njegovem nasvetu se želi Trump znebiti tudi ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), ki jo je leta 1961 ustanovil predsednik John Fitzgerald Kennedy. Njen namen je bil zagotavljati humanitarno pomoč za manj razvita področja sveta, agencija pa je podpirala tudi nadnacionalne projekte širšega pomena, med katerimi je tudi projekt globalnega viroma (GVP). Gre za izjemen poskus sistematizacije izjemnega števila virusov, ki vztrajajo v populacijah divjih živali, s katalogizacijo njihovih ekoloških profilov pa bi se človeštvo veliko lažje soočilo z morebitnimi novimi epidemijami. V povezavi s tem projektom je v okviru USAID deloval poseben program, poimenovan ETP (Emerging Threats Program), ki je pred slabim desetletjem injiciral pilotni projekt iskanja virusov z zoonotičnim potencialom - virusnih organizmov, ki lahko okužijo človeka.
V relativno kratkotrajnem projektu, poimenovanem PREDICT, so raziskovalci v področjih tropske Afrike in Azije odvzeli več kot 74 tisoč vzorcev bioloških materialov ter v njih izolirali 820 novih in 182 že znanih virusov (tudi virusa ebola in SARS). Pilotni projekt je pokazal smiselnost izvedbe GVP, vendar je njegov začetek - paradoksalno - ustavila pandemija virusa SARS-CoV-2, ki bi se ji s proaktivnim pristopom morda lahko celo izognili. Dejstvo je, da bi nam boljše razumevanje ekoloških profilov na novo odkritih virusov, ki živijo v populaciji ptic in sesalcev, ponudilo neprimerno boljše možnosti za soočanje z epidemijami, ki nas ogrožajo. S katalogom virusnih genomov bi namreč lahko hitro pripravili specifična protivirusna cepiva in zdravila, s katerimi bi lahko potencialni izbruh ustavili že na samem začetku.
Takšen pristop, torej s preventivo namesto kurative, ni le učinkovitejši, ampak tudi ekonomsko veliko ugodnejši, vendar se Trumpovi administraciji ne zdi upravičeno, da bi ga finančno podprla. Miselni procesi pridobitniške falange vodilnih ameriških politikov so očitno naravnani le na neposreden kratkoročni izplen, posebej na način, ki se zelo obilno odraža tudi v njihovih žepih.
