Novi nizkoogljični center za vodne športe, zgrajen za poletne olimpijske igre, ki bodo letos v Parizu, krasi valovita lesena streha. Njegova arhitektka Laure Meriaud upa, da bo na prometno križišče v bližini stadiona Stade de France v pariškem predmestju Saint-Denis prinesel malo miru. "Ne gre samo za tehnično inovacijo, ampak za ustvarjanje prijetnejšega in bolj zelenega prostora, kjer bodo lokalni prebivalci lahko preživljali čas tudi po koncu olimpijskih iger," je pojasnila Meriaudova. Organizatorji pariških olimpijskih iger, ki bodo potekale julija, so se zavezali, da bodo to "najbolj zelene olimpijske igre vseh časov". Njihov ogljični odtis naj bi znašal približno 1,75 milijona ton ogljikovega dioksida, s čimer bi bil za polovico manjši od ogljičnega odtisa olimpijskih iger v Londonu leta 2012 in Riu leta 2016, ko je znašal 3,5 milijona ton.

Pariški olimpijski odbor namerava ustvariti precedens pri organizaciji okolju prijaznih športnih dogodkov. Za izvedbo tekmovanj bodo denimo uporabili obstoječe stadione, namesto da bi se lotili gradnje ogromnih olimpijskih prizorišč, udeležencem iger pa bodo hrano stregli na krožnikih brez logotipov, da jih bo mogoče po koncu iger uporabiti še za druge namene. Toda okoljski analitiki opozarjajo, da bi moral svet, če želi do leta 2050 doseči svoj cilj in postati ogljično nevtralen, v celoti na novo premisliti izvajanje tako velikih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre. V prihodnosti bi lahko denimo tekmovanja v okviru njih izvajali na različnih lokacijah, namesto da se mora na milijone gledalcev, kot je to značilno za sedanji model, z letali pripeljati v eno mesto.

"Najpomembnejša odločitev, ki jo moramo sprejeti, je, da ne gradimo več," meni Georgina Grenon, direktorica okoljske odličnosti za letošnje OI v Parizu. V nasprotju z ogromnimi gradbenimi projekti v Riu, Londonu in Tokiu gre pri 95 odstotkih vseh tekmovalnih prizorišč v Parizu za obstoječa ali začasna prizorišča. Med tistimi, ki so bila zgrajena na novo, sta vodni center in športna vas v revni soseski Saint-Denis severno od Pariza. "Druga najbolj pomembna stvar je nizkoogljična gradnja, od uporabe lesa in nizkoogljičnega betona do prevažanja grušča po Seni z barko, namesto s tovornjakom," dodaja Grenonova.

Grenonova pravi, da se je "Pariz na vso moč trudil spremeniti način, na katerega bi morale biti v prihodnje organizirane vse športne in nešportne prireditve". Ključno je povezati športna prizorišča (stadione) z glavnimi električnimi napajalnimi sistemi, namesto da so odvisna od ogromnih dizelskih generatorjev. "Med OI v Londonu je bilo zaradi oskrbe z elektriko porabljenih štiri milijone litrov dizla," pojasnjuje Grenonova, ki upa, da se bodo tudi organizatorji drugih prireditev, vključno s pariškim tednom mode, končno znebili dizelskih generatorjev. "Če lahko tako veliko športno prireditev, kot so OI, izvedemo drugače, lahko tudi druge športne in kulturne dogodke."

V nasprotju s preteklimi olimpijskimi igrami, katerih ogljični odtis so izračunali komaj po tem, ko so se končale, organizatorji letošnjih že vnaprej seštevajo emisije, ki so posledica vsake politične odločitve. Apartmaje športnikov v olimpijski vasi bodo po koncu iger preuredili v stanovanja. Tretjina bo namenjena za reševanje stanovanjske problematike v soseskah severno od Pariza - Saint-Ouen, Saint-Denis in L'lle Saint Denis. Olimpijska vas je v bistvu nizkoogljična soseska, zasnovana tako, da bo lahko kljubovala dvigu globalnih temperatur v naslednjih desetletjih. Vas ima svoj lasten mini center za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki jih je mogoče uporabiti za zalivanje vrtov. V eni od zgradb bodo za splakovanje stranišč uporabljali očiščeno deževnico, sama stranišča pa so opremljena s sistemom za ločevanje urina in blata, ki ju bo mogoče predelati v gnojilo.

"V tem preprosto vidimo en korak, ne dokončni model, na novi poti h gradnji za prihodnost," pravi Antoine du Souich, direktor strategij in inovacij pri uradu Solideu, ki zagotavlja prizorišča in infrastrukturo za OI. "Toda dejstvo je, da smo imeli za to na voljo omejen proračun in da smo to storili pravočasno. To so poslopja, ki bi jih sicer snovali štiri leta in gradili šest let. Nam je to uspelo v štirih letih, s čimer smo dokazali, da je izvedljivo."

Ključno vprašanje, povezano z letošnjimi poletnimi OI, je bila klimatizacija v olimpijski vasi. A ta je zgrajena na tak način, da to sploh ni potrebno. Vsi prostori v olimpijski vasi v Tokiu so bili opremljeni s klimatskimi napravami, medtem ko v pariški olimpijski vasi menda ni niti ene. Stavbe so namreč zelo dobro izolirane, poskrbljeno je tudi za ustrezno zaščito pred soncem. Reverzibilna podtalna vodovodna napeljava je povezana z lokalno geotermalno elektrarno, ki poleti iz zemlje črpa mrzlo vodo za hlajenje, pozimi pa toploto za ogrevanje. Toda nekatere športne delegacije, denimo ameriška, so zaskrbljene zaradi poletnih vročinskih rekordov, ki so jih v Parizu zabeležili v preteklih letih, zato utegnejo za vsak primer kljub temu najti prenosne ventilatorje ali klimatske naprave.

Ogljični odtis OI je v Parizu politično vprašanje. Pariška županja Anne Hidalgo, ki prihaja iz vrst socialistov, si je zastavila za cilj, da ga bo znižala. Francoski naftni družbi Total je svetovala, naj ne bo sponzor OI. Kljub temu ostajajo nekatera vprašanja odprta, med drugim podrobnosti glede izravnave emisij ogljika in metodologije za merjenje ogljičnega odtisa.

Glavni izziv je še naprej obseg te mednarodne športne prireditve, zaradi katere se bodo športniki in gledalci v Pariz iz vsega sveta pripeljali z letali. Tudi če bi tisti iz bližnjih držav, denimo Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in Švice, tja prišli z vlakom, bodo precejšen delež ogljičnega odtisa teh OI še vedno prispevali športni navdušenci, ki bodo v Francijo iz oddaljenih držav, kot sta ZDA in Kitajska, dopotovali z letali. Cesar Dugast, glavni menedžer podjetja Carbone 4, ki se ukvarja s svetovanjem na področju podnebno-energetskih tem, pa meni, da je čas za ponovni razmislek o modelu izvedbe olimpijskih iger. "Organizatorji OI v Parizu so s svojimi hvalevrednimi prizadevanji dejansko dosegli znižanje ogljičnega odtisa v okviru starega, zgodovinskega modela OI. Toda pravo vprašanje je, ali je ta model sploh združljiv z omejitvami našega planeta in cilji pariškega podnebnega sporazuma. Očitna težava je mednarodni letalski promet - velik del emisij ogljikovega dioksida je posledica dejstva, da se toliko gledalcev iz vsakega kotička sveta na eno mesto pripelje z letalom.

Čas je, da preoblikujemo OI. Tekmovanja v različnih športih bi lahko denimo potekala v različnih mestih po vsem svetu, kar pomeni, da bi si jih prišli v živo ogledat le lokalni prebivalci, vsi drugi pa bi jih spremljali po televiziji ali v navijaških conah.