Moji mojstri so skrbeli za stanovanje. Prenova. Klasika - malarija, nekaj adaptacij v kopalnici, kuhinja. Pač te običajne reči, ki pa lahko gredo tudi zelo zelo narobe. Da ne bo pomote, naši mojstri so res mojstri svoje obrti - uporabljam sedanjik, ker nekako čutim, da bo to čudovito razmerje še trajalo, stanovanje ima še nekaj lukenj in mala jim je začela dajati imena. Da ne bo pomote, moj princip notranjega opremljanja je strogo intuitivne narave. Torej ko se Andreja spravi na internet ter odkrije fantastično idejo na pinterestu ali pa poklepeta s prijateljico o dnevnih sobah, je to videti nekako tako: "Jutro, gospod! Veste, kaj, jaz sem malo razmišljala čez vikend!" Bolečino v glavi nadmojstra je začutiti skozi zvočnik na mobilcu, verjetno se je nekje neka postaja za mobilno telefonijo skrčila sama vase. Po dolgem trpečem presledku se le odzove. "Aaaa, ponedeljek je. Seveda, da ste razmišljali."
Navdušena nad konceptom tapet v kopalnici zdrdram plan. Na drugi strani spet tišina. "Palme, ste rekli?" "Ja!" Moje navdušenje se nikakor ne razleze na gospoda. Ne gre, človek je skala. "Ste sigurni? Tapete v kopalnici?" Da! Seveda, otrok je že velik, torej odpadejo obremenitve s penami in račkami, na tisti steni ne bo ničesar, zadeva se mi zdi popolnoma izvedljiva. Kaj izvedljiva, navdušujoča! On pa še kar molči. K sreči ga zlomi smeh, v redu, na dobri poti sem. "Dobro, bomo te samo zamazali." In so zamazali, po nekajtedenskem čakanju na tapetnika, ki si je edini upal in se znal lotiti zadeve, pa se začne izvedba. Jasno, pospremljena z nekaj godrnjanja, saj so palme neverjetno zapletena zadeva za sestaviti na steno, če ne želiš, da so peclji obrnjeni navzgor ali pa da zadeva ni videti kot ponesrečen produkt genskega inženiringa.
Da ne bo pomote, zgodba se ponovi v otroški sobi, ki je dobila podobo sobe Harryja Potterja (če bi bilo po njenem, bi itak celo hišo spremenili v Bradavičarko, ampak nekje je meja tudi za otroške sanje). Mencam. "Jaz pa sem mislila da bo tapete z opekami fuuuul lažje sestaviti kot palme!" Ne, gospa, čisto vsaka opeka je druge barve. Pa reliefne so. Ki ste te to dobili?!" Na internetu, kje pa. Pa spet čutim glavobol še enega mojstra.
Naj samo pridam, obe zadevi sta po dveh dnevih nenavadnega godrnjanja izpadli fantastično. Moj nadmojster pa je bil ob koncu projekta celo rahlo navdušen nad rezultatom, čeprav sumim, da bo nekaj časa raje preventivno prevzemal kakšna druga, manj intuitivna naročila. Dela je dovolj, mojstri so skoraj tako iskani kot zdravniki in čakalne dobe skoraj daljše.
Da ne bo pomote, mojstrska kolumna bi lahko postala serija ali priročnik Kako se ne lotiti prenove stanovanja, prostora na tej strani je premalo. Ampak če sklenem z besedami vodovodarja: "Pa tu v tej bajti bi morali posneti film!"
Naslednjič morda le poskusim z jogo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
