Več študij je pokazalo, da se krivulja sreče pri večini ljudi obrne navzdol, ko se približujejo 40. letu starosti, med 40. in 50. letom doseže dno, nato pa se po 50. letu znova obrne navzgor. Ugotovitve, da ima krivulja sreče obliko črke U, so sicer pomirjujoče, vendar na žalost najverjetneje niso pravilne.

David Bartram, izredni profesor in raziskovalec na Univerzi v Leicestru, se je odločil izvesti analizo podatkov, zbranih v okviru evropske družbene študije. Pri tem je ugotovil, da se pri mnogih ljudeh raven sreče v starosti pravzaprav znižuje, saj se tedaj soočijo s številnimi težavami, povezanimi s staranjem, denimo s poslabšanjem zdravstvenega stanja in izgubo bližnjih ljudi. Krivulje sreče v obliki črke U tako ni zasledil pri ljudeh v skoraj polovici od 30 držav, ki jih je preučil.

Sreča prihaja od znotraj

Bartram je pri svoji raziskavi ugotovil napačno razlago raziskovalnih metod, uporabljenih pri preteklih študijah. Ideja o krivulji v obliki črke U izvira iz statističnih analiz s prilagajanjem podatkov, ki omogočajo primerjavo ljudi, ki so v srednjih in starejših letih ter imajo podobne prihodke in podobno zdravstveno stanje. Namen teh prilagoditev je izolirati učinek starosti od drugih dejavnikov, ki vplivajo na občutek sreče. Toda ker so ljudje v starosti pogosto bolj revni in tudi manj zdravi, je lahko ta prilagoditev zavajajoča. Če te prilagoditve ne izvedemo, pride v mnogih državah do izraza s starostjo povezan upad sreče. Upad je bolj strm v državah s slabše delujočo socialno državo. To še posebno velja za Turčijo, kjer se raven sreče, ki je ob upokojitvi ocenjena s 6,4 (na lestvici od ena do deset), v pozni starosti povprečju zmanjša na manj kot pet. V Estoniji, na Slovaškem in Češkem se raven sreče pri ljudeh začne enakomerno zniževati po dopolnjenem 30. letu starosti.

Ideja o krivulji sreče v obliki črke U je tako zanimiva tudi zato, ker je nelogična: čeprav je življenje v starosti težje, so ljudje takrat vseeno srečnejši. Zakaj? Ljudje s starostjo postanemo modrejši in bolj sprijaznjeni sami s seboj. Razvijemo sposobnost, da začnemo ceniti, kar imamo, namesto da bi razmišljali o tem, česa nimamo. S starostjo se zmanjšajo tudi naša ambicioznost in z njo povezane frustracije. Priljubljena modrost pravi, da sreča prihaja od znotraj. Ljudje se v starosti dejansko bolj obračajo k sebi, vase, in sreča pomeni zanje nagrado.

V mnogih družbah je ta očitni razplet proizvod statistične prilagoditve, ki v tem primeru ni ustrezna. Občutek sreče se morda s starostjo res povečuje, vendar le dokler ne zbolimo, dokler ne umre kdo od naših bližnjih in ne začnemo izgubljati prijateljev. Statistična prilagoditev nam torej prinese razplet ob predpostavki, da v starosti ne bo šlo nič narobe. Toda mnogi ljudje se v starosti soočajo z velikimi izzivi, zato ni nobeno presenečenje, da se ne počutijo tako zelo srečni.

Po Bartramovih besedah to nikakor ne pomeni, da se nekateri ljudje z leti ne začnejo posvečati svoji notranjosti. Ta delček prej omenjene modrosti je sicer vredno sprejeti, ker gre za nekaj, kar imamo lahko pod nadzorom. Toda izsledki njegove analize nakazujejo, da je naša sposobnost, da na tak način kompenziramo izzive, ki jih prinese starost, vendarle omejena.

Univerzalni vzorec sreče ne obstaja

Ali se občutek sreče poveča ali zmanjša, je odvisno od ravnovesja raznih nezdružljivih sil (denimo velikih izzivov in mentalne akomodacije), vendar pozitiven razplet ni nikoli zagotovljen.

Da bi razumeli te vzorce, moramo opraviti analizo, ki nam pokaže, kaj se v resnici zgodi, ko se ljudje postaramo. Če opravimo analizo na ta način, krivulje sreče v obliki črke U pri ljudeh v mnogih državah ni zaznati, pretežno zato, ker se občutek sreče s staranjem pri njih v resnici ne povečuje.

Nasprotno se na Nizozemskem občutek sreče začne pri ljudeh po 30. letu starosti krepiti in potem ostane na visoki ravni tudi v starosti. Na Finskem je raven sreče pri ljudeh dokaj enaka skozi vse življenje. Raziskovalci so jo na lestvici od ena do deset ocenili z osem.

Univerzalni vzorec sreče torej ne obstaja, ampak obstaja cela vrsta vzorcev, značilnih za različne države. Hkrati ni preveč presenetljivo, da različne družbene razmere vodijo k različnim razpletom.