Ulica I. internacionale
Leta 1964 so novo ulico na Studencih poimenovali Ulica I. internacionale. Prva internacionala je bila ustanovljena leta 1864 z namenom povezati socialistične in komunistične organizacije po vsem svetu. Vodilna osebnost Prve internacionale, ki se je sestala v Londonu, je bil Karl Marx. Leta 1872 je postalo očitno, da so razlike in spori med marksisti in anarhisti preveliki in leta 1876 so organizacijo razpustili.
Ulica Rezike Zalaznik
V letih 1956/57 so novo ulico na Studencih poimenovali Ulica Rezike Zalaznik. Rezika Zalaznik (1909-1942) je bila tekstilna delavka. Aktivno je sodelovala v veliki tekstilni stavki leta 1936 v Mariboru. Po okupaciji leta 1941 se je kmalu vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Po izdaji so jo Nemci aretirali in mučili. Julija 1942 so jo v Celju ustrelili.
Ulica Roberta Kukovca
Leta 1968 so novo ulico v Novi vasi poimenovali Ulica Roberta Kukovca. Robert Kukovec (1910-1945) je bil zdravnik kirurg, organizator partizanskega zdravstva. Medicino je študiral v Innsbrucku in na Dunaju ter tam leta 1934 diplomiral. Služboval je v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Iz kirurgije se je izpopolnjeval v Zagrebu, Strasbourgu in Parizu, kjer je 1940. opravil specialistični izpit. Kot kirurg je delal kratek čas na kliniki v Zagrebu, leta 1941 pa je postal asistent na Kirurški kliniki v Ljubljani. V začetku okupacije se je vključil v OF in na terenu operiral ranjene partizane. Leta 1943 je stopil v NOV. Do septembra 1944 je delal v partizanskih bolnišnicah v Liki, nato kot korpusni kirurg pri 6. korpusu NOV in POJ v Slavoniji, od jeseni 1944 je bil glavni kirurg 4. operativne cone na Štajerskem. Leta 1945 so ga Nemci ujeli in ustrelili.
Ulica Rose Luxemburg
Leta 1959 so novo ulico na Teznu, vzporedno z Liebknechtovo ulico, poimenovali Ulica Roze Luksemburg. Leta 1998 so ime popravili v Ulica Rose Luxemburg. Rosa Luxemburg (1871-1919) je bila nemška revolucionarna socialistka. Bila je odlična publicistka in govornica, v nasprotju z zmerneži v Nemški socialdemokratski stranki pa se je zavzemala za revolucijo. Sodelovala je v ruski revoluciji leta 1905 na Poljskem. Trdila je, da je najpomembnejše orodje proletarske revolucije množična stavka, ne pa organizirana avantgarda, za katero se je zavzemal Lenin. Dejavno je sodelovala v drugi internacionali in s Karlom Liebknechtom ustanovila Zvezo spartakovcev, levo revolucionarno krilo Nemške socialdemokratske stranke. Leta 1918 je bila med ustanovitelji Nemške komunistične partije. Med revolucijo so jo v Berlinu ujele enote desničarskih prostovoljcev in jo skupaj s Karlom Liebknechtom ubile.
Ulica Saše Deva
Leta 1975 so novo ulico v Zgornjem Radvanju poimenovali Ulica Saše Deva. Aleksander (Saša) Dev (1903-1967) je bil arhitekt. Leta 1927 je diplomiral iz arhitekture na Tehnični fakulteti v Ljubljani pri Jožetu Plečniku. V začetku tridesetih let 20. stoletja se je preselil v Maribor, kjer je skupaj z Jaroslavom Černigojem ustanovil projektivni biro. Med letoma 1930 in 1931 so po njegovih načrtih zgradili mogočno palačo Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev na vogalu Strossmayerjeve in Gregorčičeve ulice. Njegove najpomembnejše delo je stanovanjski blok Gradišče (Hutterjev blok) v središču mesta. Po drugi svetovni vojni je projektiral stanovanjsko naselje ob elektrarni Vuhred in planinske domove na Pohorju.
Najpomembnejše delo arhitekta Saše Deva je stanovanjski blok Gradišče (Hutterjev blok)
Ulica 17. julija
Leta 1980 so novo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Ulica 17. julija. V noči med 17. in 18. julijem 1941 je Dominik Kodrič na tezenskem kolodvoru zažgal dva vagona kompozicije tovornega vlaka, ki je štel petnajst vagonov. Dvanajst vagonov je bilo naloženih z letalskimi deli. Nemcem dolgo ni uspelo odkriti storilca, saj je celo poročilo državne kriminalne policije navajalo kot vzrok požara iskre iz lokomotive in izključilo možnost sabotaže. Gestapo je šele jeseni 1941 izvedel za izvajalca akcije. Kodriča so zato maja 1942 ustrelili kot talca.
Ulica Silvire Tomasini
Leta 1958 so novo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Ulica Silvire Tomasini. Silvira Tomasini (1913-1942) je narodna herojinja. Leta 1938 je diplomirala iz germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Že med študijem je delovala v levičarskih študentskih društvih, pozneje v Mariboru pa kot aktivistka KPS v Ženskem društvu in v Vzajemnosti, kjer se je posvečala predvsem delavskim in kmečkim ženskam. Občasno je bila prefekta v učiteljskem internatu v Mariboru. Leta 1940 je postala profesorica na gimnaziji v Kosovski Mitrovici. Od marca 1941 je bila sekretarka rajonske celice KPJ, v njenem stanovanju je delovala ilegalna tehnika KPJ in javka za odhod v partizane. Maja 1942 so jo nemški okupatorji aretirali in nato po hudem mučenju ustrelili. Leta 1961 so čez to ulico podaljšali Rozmanovo ulico, ime Ulice Silvire Tomasini pa so prenesli na novo ulico, prav tako na Tezenski Dobravi.
Ulica Slave Klavore
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Krčevini poimenovali Ipavčeva ulica po slovenskem skladatelju in pesniku Benjaminu Ipavcu (1829-1909). Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Emil Ertl Gasse (Ulica Emila Ertla) po nemškem pisatelju Emilu Ertlu (1860-1935). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Ipavčeva ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja so jo leta 1947 preimenovali v Ulico Slave Klavore. Slava Klavora (1921-1941) je bila študentka in narodna herojinja. Po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru se je jeseni 1939 vpisala na Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu, kjer je postala članica akademskega društva Triglav in KPJ. V Mariboru je bila med organizatorji študentskih delovnih narodnoobrambnih taborov ob severni meji. Po okupaciji leta 1941 je kot sekretarka SKOJ-a za mariborsko okrožje na širšem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, jo mučili v Mariboru in Gradcu ter jo ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov.
