Mariborčani v Zagrebu: Tam prek pri Žnidaršiću berejo poezijo

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
09.07.2023 01:30

V najstarejši zagrebški gostilni Pod starim krovovima imajo vsako soboto pesniška srečanja. Na mizah so karo prti, na policah starine, na stenah črno-bele fotografije in pianist ob večerih igra šlagerje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ekipa Juter poezije iz Zagreba
Arhiv Željko Buklijaš

V filmu Kdor poje, zlo ne misli, posnetem leta 1970 po literarnem delu Vjekoslava Majerja Dnevnik malega Perice, glavni junak Franjo hodi tja prek k Žnidaršiću. "Majer je bil pesnik, boem in tudi eden začetnikov pesniških druženj, ki so prerasla v Jutro poezije," pove Željko Buklijaš, pesnik in koordinator tribune pesnikov pod tem imenom v gostilni Pod starim krovovima v Zagrebu. Od decembra 1964, ko so pesniki začeli z branjem pesmi ob pijači vzdrževati urbani šarm mesta, je Zagreb dobil milijontega meščana, v gostilni na Gornjem gradu pa se še vedno živijo agramske domislice in izrazi. Naročiti je mogoče musolini (malinovec, vino in mineralna voda), kompletič (kavo z mlekom in žganjem), pesniki so dobrodošli tudi s kitaro, ob večerih Milko Kiš na stari pianino zaigra in zapoje šlagerje, evergrine, klasiko in tudi rock. Gostilna je tam od leta1830 in ohranja rustikalni, viktorijanski stil z nepogrešljivimi karo namiznimi prti, podlogami na stolih, z lesom na stenah, s starinami in črno-belimi fotografijami.

Željko Buklijaš s portugalskim pesnikom Federicom Pedreirom.
Arhiv Željko Buklijaš

O, Marijana, sladka moja Marijana

"Kultni zagrebški film je prikazal družabno življenje Zagrebčanov v sredini tridesetih let prejšnjega stoletja, ki se je odvijalo v parku Maksimir, na izletu v Samobor s primestno železnico, imenovano Samoborček, na starem kopališču ob Savi in seveda v gostilnah," spomni Buklijaš. V komediji z veliko glasbe sta najlepši verziji pesmi Marijana, ki jo zaigrata in zapojeta podokničarja, in Nocoj (bom tebi draga šepetal nežne besede) nasploh. "Pohodniki med hojo na Sljeme ali vsaj ob postankih v gostilni pri kozarčku te in druge iz filma še vedno radi zapojejo." Igralci Franjo Majetić, sopranistka Mirjana Bohanec, Relja Bašić, Mia Oremović in drugi igralci so zagrebške legende.

Legendarna je tudi gostilna Pod starim krovovima, kjer se filmska zgodba zapleta in razpleta. Za Žnidaršića pa ljudje vedo tudi zato, ker so se tam srečevali in se srečujejo pesniki. Nekoč tudi iz Jugoslavije in tujine, tam so, recimo, zadnjič videli srbskega pesnika Branka Miljkovića, urednika literarne redakcije zagrebškega radia, ki so ga mrtvega našli v gozdu pri mestu, uradno naj bi bil naredil samomor, lahko tudi, da je bil ubit, ker je bil preveč samosvoj za takratni režim. Tja so hodili Arsen Dedić, Zdenka Kovačiček, Drago Mlinarec, Vlado Gotovac, Gustav Krklec, Vesna Parun in v Antologiji Jutra poezije iz leta 2010 (uredila sta jo Nikica Krajina in Željko Buklijaš), predstavljenih 173 pesnic in pesnikov. "Jutra poezije so se obdržala predvsem zaradi trdega dela in vztrajnosti voditeljev srečanj," Buklijaš pove, kaj je tisto, kar ohranja druženje pesnikov. "Že od začetka so ga vodili znani pesniki, boemi in veliki poznavalci poezije. Berislav Nikpalj, Ružica Orešković, Saša Meršinjak, Robert Roklicer so imeli vsak svoj krog zelo dobrih pesnikov, glasbenikov, igralcev in drugih umetnikov, kar je privabljalo tudi druge pesnike in ljubitelje poezije, ustvarila in obdržala sta urbani šarm, ki ga oblasti morda ne prepoznajo, ga pa spoznavajo, čutijo in vidijo umetniki po vsej državi in tudi turisti, ki imajo radi zgodbe in legende."

žnidaršič, poezija
Bojan Tomažič

Branje ob kozarčku

Pravi, da se je izkazalo in se še vedno izkaže, da gostilniško branje omogoča globoko doživljanje poezije. "Ob tekstu in smislu jo pesniki predstavljajo z glasom in telesom. Pesnik Josip Sever, ki je pri nas pomembno vplival na poezijo v sedemdesetih in osemdesetih letih, je to posebej uspešno dokazoval." So ljudje, ki vse življenje prihajajo na srečanja in s tem ohranjajo plamen Juter poezije. "Liljana Dimova, Ljubo Pauzin, Vjekoslava Jurić, Dijana Burazer, Ivanka Blažević Kiš, Milko Kiš, Davorin Žitnik - Žito, Ivica Kiš, Nikica Krajina, Zrinko Šimunić, Stela Hrvojčec, Hasan Džinić - Đino, Želimir Mađer," našteva in reče, da bo gotovo koga pozabil omeniti. Žarko Jovanovski jim poleg pesniške energije podarja tudi grafično opremo knjig, oblikuje plakate in daje druge ideje. Izšlo je več kot 30 knjig, izdaje bodo tudi v prihodnje omogočili mladim, da bodo vitalni tudi prihodnje leto, ko bodo praznovali 60-letnico obstoja in še dlje. "Boris Kvaternik, Antun Surjan, Filip Katavić, Lorena Ivančić, Tin Fresl, Žarko Jovanovski, Josipa Marenić, Siniša Matasović, Josip Ivanović, Barbara Baždarić, Marina Katinić, Ida Bogadi, Zvonimir Varošanec, Zvonimir Friganović, Matea Andrić, Matko Baković in še nekateri so po letih in idejah naša mlada kri. Da bomo v najstarejši gostilni v mestu še naprej na ves glas govorili poezijo."

Najstarejša zagrebška gostilna Pod starim krovovima
Bojan Tomažič

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta