Takoj po koncu druge svetovne vojne, maja 1945, so ulicam, trgom in cestam vrnili slovenska imena iz obdobja Kraljevine Jugoslavije. Obnova starega sistema v upravno združenem mestu je povzročila ogromne težave, saj je mesto naenkrat imelo po več ulic istega imena v različnih delih mesta (na primer štiri Gregorčičeve ulice - v stari Jugoslaviji so občinski odbori poimenovali ulice, in ker je vsaka občina hotela imeti ulična imena po pomembnih možeh, so se ta pojavljala v mestu večkrat), kar je povzročalo mnogo neprijetnosti in kaosa v uradovanju, pri dostavi pošte, pri delu sodišč in drugih javnih ustanov.
Hkrati so po osvoboditvi v starem Mariboru in delu priključenih občin odstranili nemške zelene hišne tablice in pritrdili stare predvojne, le v delih mesta, kjer pred vojno ulice še niso imele imen (Tezenska Dobrava, Radvanje), so ostale zelene hišne tablice z nemškimi imeni, ki so jih ponekod prelepili s slovenskim imenom. Posebno v teh predelih so četrtni ljudski odbori sami določili nova slovenska imena, in to pretežno po pripadnikih narodnoosvobodilne vojne. Ker svojega dela niso usklajevali z drugimi odbori, so se ista imena pojavila v raznih predelih mesta in še povečevala zmedo. Da bi odpravili to že kaotično stanje, je decembra 1945 mestni narodnoosvobodilni odbor določil dokaj veliko komisijo za poimenovanja in preimenovanja ulic.
Eno ime se sme uporabiti samo enkrat
Komisijo so sestavljali Ciril Hočevar, major M. Lipuž, državni tožilec Pavličič, poslanec J. Lampret, dr. F. Radšel, prof. Stane Bunc, primarij dr. M. Cernič, profesor B. Rudolf, strokovni učitelj Ivan Robnik, profesor Gustav Šilih, referent za ljudsko prosveto J. Liška, načelnik okrajnega gradbenega odseka, inž. arhitekt Muha, geometer Anton Vončina in profesor Franjo Baš.
Po osamosvojitvi
Leta 1994 so tudi uradno poimenovali mariborske mostove, in sicer: most, ki povezuje Trg revolucije in Glavni trg, so poimenovali Glavni most, most, ki povezuje Pobrežje z naseljem Malečnik, so poimenovali Malečniški most, most, ki povezuje Strmo ulico z Ruško cesto, so poimenovali Studenška brv, železniški most so poimenovali Železniški most, most, ki povezuje Mariborski otok z levim bregom Drave v Kamnici, so poimenovali Most na otok. Leta 1998 so novi most, ki povezuje Ulico heroja Šercerja z Gosposvetsko cesto, poimenovali Koroški most.
Leta 1998 je bil sprejet odlok o spremembi meje naselja Maribor. Zaradi zaokrožitve enotnega urbanega območja so naselja Za Kalvarijo, Ribniško selo, Meljski hrib, Pekel, Počehova, Košaki, Dogoše, Zrkovci, Vinarje, Hrastje, Laznica, Razvanje, Kamnica, Rošpoh, Pekre, Malečnik, Celestrina, Trčova, Vodole, Hrenca in urbani predel naselja Limbuš priključili k mestni občini Maribor.
Ulica škofa Maksimilijana Držečnika je najdaljša slovenska ulica po številu črk
