
Slovenci pogosto obiskujemo obalna mesta Istre, tega polotoka, prepihanega s kraško burjo, zgodovinskimi prevrati, z bogato turistično, vinsko in sirarsko tradicijo. Za letošnji tridnevni izlet so si jo izbrali tudi poslušalci in poslušalke Radia Maribor, Radijske delavnice znancev, ki prireja izlete pod sloganom Prijateljstvo za nove čase. Vodja projekta je Anton Petelinšek. "Veseli smo, da so ljudje zadovoljni," pravi. "Znova je prišel do izraza občutek pripadnosti ozemlju nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Ljudje imajo občutek, kot da niso v tujini, ampak doma. To so vse zgodbe, ki govorijo o tem, da na tem delu sveta živijo ljudje, ki imajo veliko skupnega, tako na področju jezika kot kulture, zgodovine, in srčno verjamemo, da tudi na področju prihodnosti. Kajti ta svet je samo eden, je naš in skupaj si ga delimo, in če bomo mi sami nekaj naredili za to, da bi bil boljši, potem tudi bo."

Mrtvaški ples
Malih in velikih skrivnosti Istre je zelo veliko, mednje gotovo sodi hrastoveljska cerkev Svete trojice s slovitim mrtvaškim plesom - motiviko, ki se je v slikarstvu pojavila v 15. stoletju. Freske je ustvaril mojster Janez iz Kastva, kjer je v srednjem veku delovala pomembna slikarska delavnica. Na steni cerkve vidimo, kako se vije sprevod s pisano množico ljudi, ki jo spremljajo okostnjaki, sporočilo pa je znano: smrti nihče ne ubeži. Izletnica Irma Vidmajer je povzela: "Že zgodaj so vedeli, da smo vsi enaki pred smrtjo. Zanimivo je, da so freske ustvarili pred toliko stoletji in so umetniki preko slike razlagali nepismenim ljudem Sveto pismo in še druge stvari. Mrtvaški ples je zelo zanimiv, bogatejši skušajo kupiti smrt, da jih ne bi vzela, saj ne vedo, kaj bo potem z njihovim premoženjem. Še danes je tako."
Hrastoveljske freske si prihajajo ogledovat tudi potniki s čezoceanskih križark, ki se ustavijo v Kopru. Navdušeni so, saj lahko razlago poslušajo v več jezikih.
Mimo Bajley smo srečali v Grožnjanu, mestu umetnikov, glasbenikov, slikarjev in kiparjev v hrvaški Istri, ob izdelovanju nakita, ki ga tudi prodaja. S soprogom je živela v tujini, od Kanade, Indije, Bližnjega vzhoda, Dubaja do Abu Dabija, kasneje pa sta se preselila v Grožnjan in se tu v utrip mesteca dobro vživela. Izdeluje ogrlice in uhane. "Vse izdelujem sama, zadnjih deset, petnajst let, najprej iz dolgočasja, potem iz zadovoljstva. Vse to je umetnost, ženske imamo veliko umetniškega v sebi. Prodajam ogrlice, ne zato, da bi zaslužila, ampak ker me to delo osreči. Vesela sem tudi, ko ženska odide iz moje trgovine srečna z novimi uhani ali ogrlico," je povedala Mima.
Poreč
Zgodovinsko jedro Poreča je ohranilo razporeditev ulic, značilnih za rimski kastrum, ki je nekoč stal na poreških tleh. Zaradi viharne zgodovine, značilne za Istro, je bil Poreč stoletja obdan z obzidjem, dva stolpa pa sta se ohranila do današnjih dni in varujeta vhod v staro mestno jedro. Najbolje ohranjeni spomenik zgodnjebizantinske umetnosti v Sredozemlju je Evfrazijeva bazilika iz petega stoletja.

Brioni
Tudi Brioni so v zgodovini prehajali iz enih rok v druge, tu so si vile gradili že Rimljani in Benečani, turistični polet pa so imeli Brioni prav tako v avstro-ogrski monarhiji. Tudi Josip Broz - Tito je imel tam rezidenco. Izjemna prirodoslovna razstava in razstava Titovih slik sta navdihnili izletnike.
Janez Kosar in Vid Medved sta obujala spomine: "Obdobja, ko je bil Tito še živ, se spominjava z nostalgijo, človek dobi kar solze v očeh. Bili smo lepa, močna država in tudi drugi so nas opazili, spoštovali ... Zelo sta nam bili všeč razstava Titovih slik in prirodoslovna razstava."

Druženje in zabava
Izletniki so se veselo družili na osrednji Radijski delavnici znancev v Poreču (na sporedu Radia Maribor bo v ponedeljek) in na vinski turistični kmetiji, kjer jih je z vini prijazno sprejela Vesna Cattunar. Njihov glavni projekt je Malvazija na štirih zemljah - sivi, beli, rdeči in črni zemlji. Postanek je bil tudi priložnost za pogovor z izletniki.
"Moja žena je stalna gostja teh izletov, pa sem se odločil, da pridem enkrat tudi jaz zraven. Navdušen sem. Raznovrstnost da vsemu skupaj večjo vrednost, vedno izberejo drug cilj za druženje. Smo malo starejši in vsega še nismo imeli možnosti videti," pravi Slobodan Jovanović.
Malvazija na sivi, beli, rdeči in črni zemlji