V NEDELJO

Listne uši, pršice, žalovalke, kaparji ... Spoznajte uničevalce vaših sobnih rastlin

Matic Sever Matic Sever
22.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pršice sesajo rastlinske sokove, za njimi pa ostaja vedno več drobcenih rumenkastih ali bledih pikic.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

V zimskem času, ko je zunaj malo zelenja, še toliko bolj uživamo ob pogledu na lepe sobne rastline. Žal pa tudi njim zima ne prija najbolj, saj so deležne slabše in kratkotrajnejše osvetlitve zaradi kratkih dnevov in šibke sončne svetlobe. Svoje dodata še suh zrak zaradi ogrevanja, ki mnogim ne prija, in napačen režim zalivanja. Vse to vodi v slabšo kondicijo rastlin, kar pa je odlično izhodišče za pojav in hitrejše širjenje nekaterih pogostih škodljivcev.

Listne uši

Listne uši so drobceni škodljivci in so lahko različnih barv, vključno z zeleno, rumeno, rjavo, črno ali celo rožnato. Običajno so na spodnjih straneh listov ali novih mladih poganjkih. Škodo delajo zaradi sesanja rastlinskih sokov, kar povzroči, da listje porumeni in se deformira. Prisotnost listnih uši lahko ugotovimo tudi po sijočih ali lepljivih predelih na listih.

Zatiranje listnih uši vključuje odstranjevanje z rokami, škropljenje z vodo ali uporabo vate ali gaze, namočene v 70-odstotni alkohol, da odstranite škodljivce z rastline. Zatiranje lahko zahteva večkratne ukrepe, mnogi pa si pomagajo tudi z naravnimi insekticidi.

Žalovalke

Žalovalke pogosto zamenjamo za komarje, saj so jim po obliki in barvi nekoliko podobni. So pa te žuželke slabše letalke in jih z lahkoto ujamete. Običajno ne ogrožajo zdravja sobnih rastlin, bolj so nam moteče, ker letajo sem ter tja. Nekaj težav rastlinam lahko povzročijo edino njihove ličinke, ki se hranijo z razpadajočo organsko snovjo in jih je mogoče najti v vlažni zemlji. Občasni, vendar mogoči močni napadi lahko negativno vplivajo na vašo rastlino, saj se ličinke lahko prehranjujejo s koreninskim sistemom rastline.

Žalovalke nekoliko spominjajo na komarje.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

Zatiranje žalovalk je lahko preprosto, odstranimo jih namreč že z menjavo substrata za rože. Gosta, preveč zalita zemlja je odlično gojišče, zato raje uporabimo bolj zračno, odcedno mešanico za sobne rastline. Taka sprememba odrasle žuželke pogosto odvrne od odlaganja jajčec v naše lončnice.

Zavrtači

Te le redko opazimo, mnogo bolj so vidne njihove sledi oziroma nekakšne nepravilno oblikovane lise na listih. Škodo delajo le ličinke zavrtačev, ki se prehranjujejo med zgornjo in spodnjo povrhnjico lista. Navadno listni zavrtači razen ob množičnem napadu rastlini ne škodujejo pretirano, žal pa zelo kazijo njen videz, zato je treba napad ustaviti čim prej.

Tipični sledovi zavrtačev, ki se hranijo z listno vsebino pod povrhnjico.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

Najbolje je redno pregledovati rastline in takoj, ko opazimo prvi znak prisotnosti zavrtačev, napadene posamične liste odstraniti. Običajno smo s tem napad povsem zaustavili. Insekticidna pršila se lahko uporabljajo tudi za odvračanje škodljivcev od vstopa v liste.

Včasih rovi zavrtačev niso tako značilni, ker se lahko gibajo na enem mestu.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

Volnata uš

Ta tip uši prepoznamo po majcenih belih žuželkah, ki so videti bolj kot drobni gosti kosmi vate kot žival. Pogosto jih najdemo na spodnjih straneh listov, lahko pa so tudi po vsej rastlini. To se zgodi še posebej takrat, ko je napad zelo močan in so se volnate uši že zelo namnožile. Poznamo pa več vrst - žal tudi take, ki jih zelo težko opazimo, saj se prehranjujejo s koreninskim sistemom. Ti škodljivci, ki spominjajo na bombaž, se hranijo s sokom, njihovo poškodovanje rastline pa lahko povzroči zakrnelo ali deformirano rast.

Volnate uši so predvsem bele in poraščene s številnimi dlačicami, ki jim dajejo volnen videz.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

Najhitreje jih odstranimo tako, da jih ročno obrišemo z vatirano palčko, namočeno v 70-odstotni alkohol in poškropljeno z insekticidnim milom. V primeru močnih okužb pa je rastlino najbolj varno zavreči.

Kapar

Gre za ovalno oblikovane žuželke, ki so po zgornji strani pokrite z nekakšnim oklepom, ki jim ob pogledu s strani daje polkrožen videz. Nekateri jih zaradi tega sploščenega videza in precej naravnih rjavkastih odtenkov najprej zamenjajo za manjše izrastke. Običajno jih najdemo na steblih in spodnjih straneh listov. Ti škodljivci se tako kot večina hranijo z rastlinami za njihov sok.

Pri orhidejah bodimo pozorni predvsem na kaparje.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland

Če smo že imeli težave s kaparjem, je nujen redni nadzor. V prvi fazi pojava kaparja še lahko uspešno zatremo s temeljitim odstranjevanjem, na primer s kosom krpe, namočene v milnico. Prav tako jih je mogoče premagati z insekticidi, vključno z oljem neem in oljne repice. V primeru preveč napadenih rastlin je bolje rastline odstraniti, mesto, kjer je ta rastlina stala, pa temeljito očistiti in razkužiti.

Pršice

Eden najhujših škodljivcev so pršice. Ti škodljivci so izredno majhni in jih je težko opaziti s prostim očesom, vendar njihovo prisotnost običajno prepoznamo po svilnatih mrežah, ki jih pustijo med listi in stebli. Zaradi vbodov bi pod povečevalnim steklom lahko opazili množico zelo drobcenih, navadno rumenkastih pikic. Ti drobni invazivni škodljivci lahko povzročijo veliko škode, saj povzročijo obledelost na listju. Nekatere med bolj dovzetnimi rastlinami za pršice so alokazije, palme in angleški bršljan.

Zatiranje pršic je v primerjavi z drugimi škodljivci zahtevno. Okuženo rastlino je treba temeljito poškropiti. Insekticidno milo, neemovo olje ali klasični insekticidi, ki vsebujejo žveplo, so učinkovita rešitev. Za popolno odstranitev pršic je običajno potrebno večkratno škropljenje.

Tripsi

Tripsi ali resarji so hitro premikajoči se majhni, dolgi in tanki škodljivci z resastimi krili. Pogosto jih najdemo na vrhovih listov, hranijo se s sokom. Poškodbe resarjev so opazne, saj lahko listje zbledi, porjavi ali popolnoma odmre. Zatiranje tripsov vključuje izpiranje rastline in nato škropljenje z insekticidom.

Eden od številnih resarjev, ki lahko napadejo rastline.
Wikimedia Commons, Flower Councyl Of Holland
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?