​Te dneve lahko izkoristite tudi za nekaj opravil na zelenjavnem vrtu, da okopljete, prezračite posevke vseh vrtnin, ki prezimujejo na vaših gredicah. Na prvem mestu je zagotovo zimska solata, a tudi motovilec in špinača. Sveti Valentin naj bi dal ključe od korenin, to pa pomeni, da so se te v zemlji pričele prebujati. Pomagajte jim s tem, da zemljo prezračite. Šele potem lahko posevke prekrijete z agrokopreno, če želite zgodnejši pridelek. A svetujem vam, da nikoli ne prekrijete cele gredice s solato, motovilcem. Če boste to naredili, niste dosegli ničesar. Vse rastline bodo istočasno dozorele in tudi pobegnile v cvet, ker jih le redko pojeste vse pravočasno. Svetujem, da prekrijete del grede, da bo posevek zgodnejši, del pa pustite nepokrit. Tako se uhajanje v cvet zamakne tudi za deset dni, če je vreme lepo in hladno.

Posadite česen in čebulček

Stročnici, ki ju že sejemo

Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi čim prej. Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Še eno pomembno vlogo imajo stročnice na vrtu. Premorejo globoke in močne korenine. Z njimi razrahljajo zbito zemljo in izboljšujejo strukturo tal, ki jo po navadi porušimo z napačnim ravnanjem, tlačenjem, delovnimi stroji, obdelavo ...
Obe stročnici veliko raje kalita v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov veliko manj, na bobu se pojavijo uši in pepelasta plesen, prav tako pršice na grahu. Zato sejte čim prej, predvsem visoke sorte graha (senator in telefon), ki imajo daljšo vegetacijo. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali, še bolje, kamilični čaj.
Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate s sadikami. V lončke premera 3 cm posejte po dve zrni graha ali boba. Vzkalijo naj na toplem, potem pa naj gredo lončki na sonce ali v povsem neogrevan rastlinjak.

Bob je spet zelo cenjen

Bob in leča sta bila zelo pomembna v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kakor fižolove. Zato bi bilo pametno, da se bob vrne v naše lonce in na krožnike. Bob sejemo zelo zgodaj, takoj ko sneg zapusti naše kraje. Brez težav bo prenesel tudi poznozimske ali zgodnjespomladanske pozebe.
Bob ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni.
Bob so nekoč uživali sušen, tako kot zrnati fižol. Vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate bob v voščeni zrelosti, kakor grah. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 %) in tako dobimo beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem. Bob po mnenju naših babic tudi odganja voluharja. Tega mi doslej še nihče ni potrdil, a pokusiti je vedno smiselno. Bob lahko sadimo samostojno ali okoli gredic s krompirjem. Prav tako med vrste krompirja. Za krompir je seveda še prezgodaj. Velja pa poskusiti v rastlinjaku in pred sajenjem ga nakalite.
Če v rastlinjak sejemo bob že v januarju, ga bomo pobirali še pred sajenjem paprike. Na prosto pa ga lahko sejemo že od začetka februarja, a se mora zemlja dovolj osušiti, prav tako mora z nje skopneti sneg.
Le malo ljudi ve, da lahko tudi bob pridelamo iz sadik. Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah, ali imamo deževno pomlad, ko se zemlja nikakor noče osušiti, preprosto posejte bob v lončke. Najbolj primerni so tisti, v katerih se pridelujejo tudi sadike solate (4 do 5 cm premera). Če so globoki, posejemo v vsakega tri semenke, drugače pa dve. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. Ko lahko sadiko izlončimo tako, da se zemlja drži korenin, sadiko presadimo na prosto.
Med rastjo poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob bo hvaležen, če ga ob okopavanju nekoliko osujete. V suhi pomladi uporabite tudi zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dlje na hladnem.